Tiskane izdaje
Ljubljana - Ministrstvo za finance bo po treh letih priprave zakona o rezervnem demografskem skladu predlog, ki je menda koalicijsko usklajen, danes vendarle dalo v javno obravnavo. Cilj zakona je, da bi sklad po letu 2040 začel zagotavljati dodatne vire za pokojninsko blagajno.
Zakon o dodatnem demografskem skladu je po besedah ministrice za finance Mateje Vraničar Erman odgovor na demografske spremembe, ki kažejo, da bi lahko bilo brez teh ukrepov na dolgi rok ogroženo izvajanje obstoječega sistema pokojninske varnosti. »Demografski sklad ni alternativa za nujne nadaljnje spremembe pokojninske zakonodaje, ampak dopolnilen ukrep, je dejala ministrica. Prav tako bo država Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) letno še naprej izplačevala dobro milijardo evrov. Na višino pokojnin vse to ne bo vplivalo, pravijo na ministrstvu.
Predlog zakona, ki naj bi začel veljati 1. januarja 2018, predvideva, da se bo Kapitalska družba preoblikovala v demografski sklad, ki naj bi v petih letih postal portfeljski upravljavec naložb. To pomeni, da v posamezni naložbi ne bi imel več kot 5-odstotnega deleža in da bo določene pomembne naložbe, kot sta Petrol in Krka, zamenjal z državnimi portfeljskimi naložbami ali jih državi prodal. Kot možna zamenjava, se omenja državni delež v Telekomu Slovenija, ki je tudi ena redkih vrednejših državnih naložb, ki so opredeljene kot portfeljske. Vse naj bi po pričakovanju ministrstva vodilo h konsolidaciji državnega lastništva.
Zavarovalnici kot izjemi
Izjemo glede portfeljskega deleža bosta po pojasnilu ministrstva predstavljali Modra zavarovalnica in 34-odstotni delež Zavarovalnice Triglav, ki je zdaj v lasti Zpiza in bo neodplačno prenešen na demografski sklad. Prva zato, ker je nastala iz Kada, delež Triglava pa mora biti po referendumu iz leta 2007 namenjen pokojninam. Čeprav je Desus za Triglav zahteval neodvisno upravljanje od Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki ima tudi 28-odsotni delež zavarovalnice, je zdaj predvidena kompromisna rešitev: državna lastnika bosta morala uskladiti letni načrt upravljanja družbe, upravljavske pravice pa bo izvajal SDH.
Poleg Kadovega premoženja in Triglava naj bi premoženje demografskega sklada obogatila še desetina privatizacijskih kupnin, ki jih je zdaj za 37 milijonov evrov, po letu 2020 še deset odstotkov državnih dividend in dividende od celotne državne naložbe v Triglavu, dobil pa naj bi tudi nepremičninsko družbo, v kateri bosta Nepremičniski sklad Zpiza in družba DSU.
Na ministrstvu pričakujejo, da bo imel demografski sklad 50 odstotkov premoženja v finančnih naložbah, 30 odstotkov v kapitalskih in petino v nepremičninah. Pri upravljanju naj bi sklad sledil varnosti in razpršenosti naložb ter donosnosti.
Izplačila po letu 2040
Po 20-letni akumulaciji premoženja, ki naj bi se začela leta 2020, bi kapital sklada po ocenah ministrstva lahko znašal 3,7, 5,4 ali 9,9 milijarde evrov odvisno od donosa. Kot pravijo na ministrstvu, je cilj najvišja vsota, torej 8-odstotni donos ali več. »Ta donos bo odvisen tako od gospodarskih razmer kot od uspešnosti upravljanja,« je dejala Vraničar Ermanova. Sklad naj bi Zpizu po letu 2040 letno plačal med 115 in 760 milijonov evrov ali 90-odstotkov prihodkov iz upravljanja.
Demografski sklad naj bi po ustanovitvi dobil nov nadzorni svet, ki bo 9-članski. Od tega bo tri predstavnike predlagalo ministrstvo za finance, dva ministrstvo za delo, po enega pa bodo imeli upokojenci, delodajalci, delojemalci in mladi. Uprava družbe bo tričlanska, skupščina pa bo vlada.
