Predlog preoblikovanja Kobilarne Lipica

Ljubljana - Vlada je na današnji seji sprejela predlog novele zakona o Kobilarni Lipica, v skladu s katero bi se javni zavod Kobilarna Lipica razdelil na dve organizacijski enoti: kobilarno, ki bi opravljala javno službo, ter enoto gostinstvo in turizem, ki bi opravljala gospodarsko dejavnost. Novela zakona, ki predvideva poenostavljen postopek za pridobitev gradbenih dovoljenj izven zavarovanega območja, bo po zagotovilih ministra za kulturo Vaska Simonitija odprla pot za pridobivanje sredstev EU.

V svoji utemeljitvi razlogov za oblikovanje predloga dopolnitev k zakonu o Kobilarni Lipica je Simoniti dejal, da kobilarna z dosedanjo ureditvijo nima možnosti za uspešen razvoj, saj ne omogoča razvoja gospodarskih dejavnosti in preboja iz rdečih številk.

Zato predlog novele poleg organizacijskega preoblikovanja določa poenostavljen postopek za pridobivanje gradbenih dovoljenj in izpeljavo manjših posegov v prostor, kot sta čiščenje zaraščenih območij in odpravljanje posledic meteornih voda, ki so bili doslej podvrženi zapletenim administrativnim postopkom, je pojasnil.

Ti so primerljivi s postopki za gradnjo avtocest ali železnic, je bil kritičen. Sedaj mora biti vsak poseg v prostor opredeljen v programu varstva in razvoja Kobilarne Lipica ter v državnem lokacijskem načrtu.

Predlog novele bo obenem olajšal udeležbo na razpisih EU za sofinanciranje gospodarskih dejavnosti Kobilarne Lipica in obnovo kulturnega spomenika, kar na osnovi sedaj veljavnega zakona ni bilo mogoče, je dejala državna sekretarka Jelka Pirkovič z ministrstva za kulturo. Dosedanji zakon namreč ni predvidel oblikovanja državnega lokacijskega načrta, ki predstavlja osnovo za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Besedilo novele obenem uvaja pojem vplivnih območij, nad katerimi lahko država uveljavlja predkupno pravico oz. prednostno pravico do najema. Prednost določitve vplivnih območij vidi Simoniti predvsem v lažjem pridobivanju novih pašnih površin v okolici kobilarne.

Vlada želi z novelo urediti tudi področje prevelikega povečevanja števila konj do četrtega leta starosti. Nerestriktivna politika razploda namreč zmanjšuje kakovost konj in s tem posledično tudi konkurenčnost Kobilarne Lipica, je prepričan Simoniti. Ob predlaga tudi zmanjšanje zapletenosti postopkov za prodajo konj in odpravo podvajanja dela parkirnin na območju Sežane.

Tri vinorodne dežele

Vlada je sprejela predlog zakona o vinu, katerega cilj je po besedah ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marije Lukačič povečati konkurenčno sposobnost pridelovalcev vina in grozdja v prometu s temi proizvodi. V ta namen je bilo treba odpraviti nekatere administrativne ovire, je Lukačičeva povedala na novinarski konferenci po seji vlade. Tako se število vinorodnih okolišev zmanjšuje s 14 na devet, medtem ko vinorodne dežele ostajajo tri.

Tri vinorodne dežele so bile predvidene tudi v predlogu zakona o vinu, ki ga je vlada pripravila lani. Vendar pa je bilo besedilo zakona v postopku sprejemanja v DZ preoblikovano tako, da naj bi se Slovenija delila le na dve vinorodni deželi - na Primorsko in Vzhodno Slovenijo. Temu so nasprotovali državni svetnik in DZ je januarja letos ob vnovičnem glasovanju o predlogu zakona sledil njihovemu mnenju.

Vlada je tako pripravila nov predlog zakona. Ta določa, da so vinorodni okoliši naslednji: Goriška Brda, Vipavska dolina, Kras, Slovenska Istra, Dolenjska, Bela krajina, Prekmurje, Štajerska Slovenija in Bizeljsko Sremič. Vinorodne dežele pa ostajajo Primorska, Podravje in Posavje. "Ugotovili smo, da uporabniki želijo tri dežele," je pojasnila Lukačičeva.

Predlog zakona uvaja t.i. romanski način varstva porekla, ki omogoča večjo angažiranost pridelovalcev ter pridelave vina z oblikovanim značajem. V pomoč potrošnikom bo, da se s predlaganim zakonom uvaja tradicionalne izraze, ki bodo razumljivi tudi neslovensko govorečim. Večjo varnost za potrošnika predstavlja predpisana uporaba enoloških sredstev, zakon pa se tudi usklajuje z evropskim pravnim redom, je naštela Lukačičeva.

Med novostmi predlaganega zakona je izpostavila še natančnejšo opredelitev nasada zaradi prepovedi obiranja samorodne trte in križancev, predpis obsega pridelave, določitev meje za naravni alkohol, predpis spremljanja dozorevanja grozdja, prevzem 80 odstotkov stroškov za kontrolo pridelave za vrhunska vina v breme državnega proračuna, predpis potreb po izobraževanju in preiskusa znanja za preizkuševanje ter oblikovanje vinarske inšpekcije.

Sklep o kulturnih spomenikih na območju Gornje Radgone

Vlada je sprejela sklep o vložitvi zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov na območju Gornje Radgone ter predlog za zadržanje njegovega izvrševanja. Odlok je bil leta 2001 sprejet brez predhodnih strokovnih podlag za razglasitev, ki bi si jih morala občina Gornja Radgona pridobiti od Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Odlok je v nasprotju z ustavo in z zakonom o varstvu kulturne dediščine. Vlada meni, da bi z izvrševanjem izpodbijanega odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Gornja Radgona lahko nastale težko popravljive posledice. Kulturnim spomenikom, ki so bili iz odloka o razglasitvi črtani, je z uveljavitvijo odloka o spremembah in dopolnitvah, prenehal status kulturnega spomenika in s tem tudi varovanje njihovih spomeniškovarstvenih vrednot.