
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Sindikati nasprotujejo predlogu SDS, da se področje dela prenese na ministrstvo za gospodarstvo. Bojijo se namreč, da bo to privedlo do spodbujanja gospodarstva na račun pravic zaposlenih, s čimer bi bila odprta pot v konflikt. Nasprotno v delodajalskih vrstah ocenjujejo, da je delo neposredno povezano z gospodarstvom in da takšno združevanje ni novost.
»Izkušnje iz tujine kažejo, da to ni v redu. Tudi v nekaterih drugih državah so namreč že bili tovrstni poskusi združitve dela in gospodarstva, a so zelo hitro ugotovili, da sta si področji tako različni, da morata biti ločeni,« je za STA dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko.
V ZSSS so zaskrbljeni, da bo ena stran avtomatično v privilegiranem položaju, izkušnje pa da kažejo, da bodo to v tem primeru delodajalci in da se bo gospodarstvo spodbujalo na račun pravic iz delovnega razmerja oz. zaposlenih. »Tukaj bo delo v celoti podrejeno kapitalu. To je popolnoma napačna pot, to je pot konflikta,« je poudaril Zorko.
Da bo področje dela podrejeno področju gospodarstva in športa, in ne enakopravno, kot bi moralo biti, se boji tudi predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek.
»Nikakršnega dvoma ne more biti, da mora med obema ministrstvoma potekati ustrezna koordinacija, ki je v preteklosti prepogosto umanjkala, hkrati pa bi morale biti rešitve uravnotežene med obema področjema, kar menim, da v primeru združitve pod eno ministrstvo ne bo zagotovljeno,« je utemeljil za STA.
To, da bi isti minister skrbel za delodajalce in delavce, utegne imeti po njegovih besedah pomembne posledice na socialni dialog, kar pa da bo v veliki meri odvisno tudi od tega, kdo bo minister, pristojen za vodenje socialnega dialoga, in kakšna bo pri tem vloga predsednika vlade.
»Takšna razporeditev odpira vprašanje, ali se delo obravnava kot temeljna družbena vrednota ali kot strošek gospodarstva, ki ga je treba upravljati predvsem skozi prizmo učinkovitosti in fleksibilnosti,« pa je bil oster predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf.
Področje dela bi morali ob rekordni zaposlenosti, izrazitem pomanjkanju delovne sile, naraščajoči prekarizaciji in izzivih prihodnosti dela ne le ohraniti, temveč dodatno okrepiti, je izpostavil za STA.
»Gre za področje, ki neposredno vpliva na socialno varnost, kakovost življenja in dolgoročno stabilnost celotne družbe. Če bomo namreč kot družba privolili v logiko kapitala, obstaja resna nevarnost, da bomo v naslednjem mandatu ostali celo brez področja dela kot samostojnega resorja. Nadomestilo bi ga lahko področje t. i. podjetniške inovativnosti na trgu dela, kar bi pomenilo popolno podreditev delavstva in njihovih pravic logiki kapitala,« je pesimističen.
Tudi sokoordinatorica stranka Levica Asta Vrečko je predlog ocenila rekoč, da »če delavske pravice spravijo pod ministrstvo za gospodarstvo, je to tako, kot bi dal volku čuvati jagnje«.
Medtem v delodajalskih vrstah tovrstnih skrbi ni. Kot je za STA ocenil generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Miro Smrekar, socialni partnerji potrebujejo predvsem stabilno vlado, s katero bodo lahko vodili korekten tripartitni dialog. »To pomeni, da bo imela posluh ter enakopravno obravnavala tako delodajalce kot predstavnike zaposlenih. Delo je navsezadnje neposredno povezano z gospodarstvom, tudi predlog o združitvi resorjev gospodarstva in dela ni novost,« je dodal.
SDS je v DZ v sredo po skrajšanem postopku vložila predlog sprememb zakona o vladi, s katerim predlaga zmanjšanje števila ministrstev z 19 na 14. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstvo za solidarno prihodnost bi preoblikovali v dve ministrstvi – ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport ter ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve.
V reprezentativnih sindikalnih centralah so poslance t. i. tretjega bloka pozvali k umiku predloga interventnega zakona za razvoj Slovenije iz zakonodajnega postopka oz. k ohranitvi zgolj ukrepov zoper draginjo. Kot so dodali, so sami zavezani dialogu, a so, če bodo predlagatelji enostransko vztrajali pri svojem, pripravljeni tudi na konflikt.
V osrednjih sindikalnih organizacijah so danes poudarili, da predlagani ukrepi niso interventne narave, torej njihov primarni namen ni blažitev posledic krize. "Gre za poskus, da se pod krinko nujnosti sprejme rešitve, ki v prvi vrsti koristijo delodajalcem, kapitalu in ki posegajo v temeljna načela socialne države," so zapisali v sporočilu za javnost.
Razen ukrepov, ki se nanašajo na znižanje DDV za osnovna živila in znižanje stroškov energije, »gre za že večkrat slišane predloge iz železnega repertoarja delodajalskih organizacij, ki so jih predlagatelji nekritično, brez resne presoje, povzeli v svoj predlog zakona«. »Negativne posledice takšnih ukrepov bodo lahko pozneje občutili predvsem zaposleni z nižjimi in srednjimi dohodki, starejši delavci pred upokojitvijo, upokojenci in mladi,« so posvarili sindikalisti.
Kot so nadaljevali, še naprej nasprotujejo predlogom od socialne kapice do polnega dvojnega statusa upokojencev, prisilnega upokojevanja, regresnih zahtevkov in zniževanja davkov na določene kapitalske dobičke.
Ti predlogi »ne le zmanjšujejo, temveč v celoti ukinjajo solidarnost med zavarovanci v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, številnim delavcem ukinjajo možnost prejemanja spodbud za daljše ostajanje v zaposlitvi in jim proti njihovi volji prekinjajo pogodbe o zaposlitvi, zmanjšujejo odgovornost delodajalcev za varnost in zdravje pri delu ter namesto višje obdavčitve premoženja prinašajo dodatne dobičke tistim z večjim številom nepremičnin, ki jih oddajajo v najem, brez varovalk, da bi imeli dejansko od tega kaj vsaj tisti, ki stanovanja najemajo«, so nanizali.
Posebej so razočarani zaradi predvidenega posega na področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter prispevkov za socialno varnost, ki je predlagan kljub lanski uskladitvi pokojninske reforme na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), ko je bil sklenjen tudi dogovor, da se bo problematika prispevkov obravnavala celostno, v okviru socialnega dialoga in v soglasju s socialnimi partnerji.
V sindikalnih centralah so ponovili, da predlog interventnega zakona ne navaja finančnih posledic vseh predlaganih ukrepov, finančne posledice nekaterih rešitev pa da so bistveno podcenjene.
»V vsakem primeru pa predlog zakona ne predvideva nobenih ukrepov, ki bi zagotovili nadomestitev izpada davčnih prihodkov in s tem preprečili posege v pravice iz javnih sredstev ter v obseg ali kakovost javnih storitev,« so navedli.
Sindikalisti so v tej luči poslance strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica pozvali k umiku predloga iz zakonodajnega postopka ali zgolj ohranitvi ukrepov zoper energetsko krizo in draginjo. V tem primeru pričakujejo, da se v razpravo ustrezno vključi vse socialne partnerje. Skupaj naj bi dorekli varovalke, s katerimi bi zagotovili, da bi denimo znižanje DDV na osnovna živila dejansko doseglo svoj namen, ne pa zgolj povečevalo dobičkov podjetij.
»Vse ostale vsebine /.../ pa sodijo v resen, strokoven in vključujoč socialni dialog v času, ko bo imenovana vlada s polnimi pooblastili in bo imela pooblastila za njihovo obravnavo v okviru ESS in njegovih delovnih teles,« so poudarili v centralah in pristavili, da so stranke tretjega bloka pred volitvami poudarjale sodelovanje, dialog, preseganje delitev in grajenje mostov.
Na koncu so izpostavili svojo zavezanost dialogu, a ob tem opozorili, da so pripravljeni na oba scenarija, tako na dialog kot tudi na konflikt, če bi predlagatelji enostransko vztrajali na svojih predlogih.
Pod izjavo so podpisani predsedniki Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, Konfederacije novih sindikatov Slovenije Neodvisnost, Slovenske zveze sindikatov Alternativa ter Zveze delavskih sindikatov Slovenije.
Komentarji