

Člani sekretariata Sveta za nacionalno varnost so na današnji seji sprejeli sklep, v katerem vladi predlagajo aktivacijo 37. člena zakona o obrambi, po katerem lahko Slovenska vojska sodeluje s policijo pri širšem varovanju državne meje v notranjosti državnega ozemlja v skladu z načrti in po predhodni odločitvi vlade.
Pripadniki Slovenske vojske pri opravljanju teh nalog nimajo policijskih pooblastil, so sporočili iz urada za komuniciranje (Ukom).
»Po tragičnem dogodku v Novem mestu je za zagotavljanje varnosti na območju Dolenjske večje število policistov, zato so se člani Sveta za nacionalno varnost strinjali, da se aktivirajo mešane patrulje slovenske policije in vojske, pri čemer bo vojska zagotovila podporo s kadri in tehniko,« so še zapisali pri Ukomu.
Prisotnost mešanih patrulj na terenu bo skladna z veljavnim načrtom o sodelovanju med Slovensko vojsko in policijo. Enak ukrep je bil sprejet leta 2015 ob migrantskem valu in se je izkazal za učinkovito podporo policiji pri izvajanju njenih nalog za zagotavljanje varnosti, so še dodali v sporočilu za javnost.
Člani sekretariata Sveta za nacionalno varnost poleg tega predlagajo, da se za dodatne posebne obremenitve policistov zagotovijo finančna sredstva.
Aktivacijo 37. člena so predlagali za čas do enega leta, pri čemer se bodo redno vsak mesec preverjale varnostne razmere. Vlada bo o sklepu sekretariata Sveta za nacionalno varnost odločala v najkrajšem možnem času.
Ob tragični sobotni smrti, ko se je cela Slovenija boleče zavedla pomanjkanja občutka varnosti, so na svoje delo in tveganje, ki so mu vsakodnevno izpostavljeni, opozorili tudi poštni delavci, ki vročajo pošiljke v romska naselja.
Policisti v naselja vstopajo v neprebojnih jopičih, poštarji pa raznašajo poštne pošiljke povsem brez zaščite.
Na poslovodstvo Pošte Slovenije in na pristojna ministrstva ter predsednika vlade je sindikat SDPZ Pošte Slovenije tako danes poslal poziv, da se spremeni način vročanja in zagotovi varnost zaposlenih. Pričakujejo hiter odziv in ustrezno rešitev.
»Tragični dogodek v Novem mestu nas je vse pretresel. Vendar mora biti odziv premišljen, sorazmeren in v skladu z načeli pravne države,« o tem pravijo v Levici in dodajajo, da je predlog aktivacije 37. člena zakona o obrambi in uvedba mešanih patrulj policije in vojske ukrep, ki presega običajne civilne varnostne naloge in odpira nevarno pot v militarizacijo javnega prostora.
»Pripadniki Slovenske vojske pri opravljanju teh nalog nimajo policijskih pooblastil,« je dejala državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Helga Dobrin in pojasnila, da je temeljni namen pomoč policiji pri izvajanju nalog pri širšem varovanju državne meje. Tako bodo vojaki pomagali policiji pri oskrbi in transportu migrantov ter pri varovanju postopkov z migranti, kar bo razbremenilo policijo, da bo imela na voljo več policistov, ki bodo pomagali zagotavljati varnost na varnostno obremenjenih območjih in pri preiskovanju kriminalnih aktivnosti.
Državna sekretarka je poudarila, »da vojaki ne bodo izvajali policijskih pooblastil, zato je vsakršen strah pred tem ukrepom odveč.« Pojasnila je, da aktivacija 37. člena Zakona o obrambi tudi ni nekaj novega, ampak je povsem legitimen način, s katerim se zagotovi pomoč policiji, kadar jo ta potrebuje. 37. člen Zakona o obrambi je namreč bil aktiviran tudi med migracijsko krizo, pa z njegovim izvajanjem ni bilo zaznanih težav.
»V demokratični državi varnosti ljudi ne zagotavlja vojaška prisotnost na ulicah, temveč policija, ki ustrezno in učinkovito opravlja svoje delo. Poleg nje pa še preventivno delo v skupnostih ter odpravljanje družbenih vzrokov za zapadanje v kriminal in nasilje. Zamegljevanje meje med civilnimi in vojaškimi pristojnostmi zmanjšuje transparentnost, oslabi civilni nadzor in povečuje tveganje za zlorabe. Takšni predlogi ustvarjajo vtis izrednih razmer, čeprav imamo kot družba na voljo civilne in pravne mehanizme za varno življenje vseh,« še menijo v Levici.
Tudi predsednica države Nataša Pirc Musar je na sestanku s predsednikom vlade Robertom Golobom izrazila željo, da bi bili predlogi pretehtani in temelječi na strokovnih in ne političnih odločitvah ter načelih pravne države, zlasti načela sorazmernosti. »Uporaba vojske, če je to potrebno, mora biti zadnji in ne prvi ukrep,« pravi predsednica.

Poslanec SDS Žan Mahnič pa je v poslanski pobudi vladi predlagal, naj sprejme sklep o uvedbi 30-odstotnega dodatka k osnovni plači za vse policiste, ki opravljajo delo na območju Policijske uprave Novo mesto ali so tja napoteni zaradi zagotavljanja javne varnosti in reda.
Kot je zapisal, je vlada v preteklosti v podobnih primerih (npr. med epidemijo covida-19 ali ob posebnih varnostnih dogodkih že sprejela odločitev o priznanju posebnih dodatkov zaradi povečanih obremenitev in nevarnosti. Ustrezno uredbo ali sklep, ki bo jasno določil pogoje, višino in način izplačevanja dodatka naj pripravijo v sodelovanju s policijskima sindikatoma, še predlaga Mahnič.

Okrepljena prisotnost policije v jugovzhodni Sloveniji sledi sobotnemu napadu, po katerem je umrl 48-letnik. Dejanja je osumljen 21-letni pripadnik romske skupnosti, kar je zaostrilo že tako napete odnose med romskim in neromskim prebivalstvom na jugovzhodu države. Vladni predstavniki s premierjem Robertom Golobom na čelu so na torkovi izredni seji občinskega sveta Mestne občine Novo mesto med drugim napovedali sprejetje posebnega zakona, imenovanega po umrlem.
Zakon bo posegel v kazensko, socialno in drugo zakonodajo, ukrepi pa bodo med drugim prinesli dodatna pooblastila za ukrepanje policije na varnostno tveganih območjih, zaostritev kaznovalne politike za povratnike, omogočenje izvršb na socialne pomoči in lažji zaseg premoženja neznanega izvora.
Komentarji