Predlog vladi za nove ukrepe proti terorizmu

Ljubljana - Skupna seja odbora za pravosodje ter odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je danes potekala na predlog poslanske skupine SDS. Poslanci SDS so namreč zaskrbljeni glede spremenjenih varnostnih razmer v svetu, ki jih je povzročil (tudi) pojav teroristične organizacije Islamska država (IS) na območju Sirije in Iraka.

Med islamskimi skrajneži tudi Evropejci

Po nekaterih podatkih naj bi se na območju Islamske države borilo že več kot 3000 Evropejcev. Varnostni svet Združenih narodov je septembra 2014 sprejel resolucijo, v kateri je takšne posameznike opredelil kot »tuje teroristične bojevnike«. Gre za ljudi, ki potujejo v drugo državo, kjer nimajo stalnega prebivališča ali državljanstva, njihov namen pa je sodelovati v terorističnih akcijah ali se zanje usposabljati.

Kot je na seji dejala ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, trenutna zakonodaja odhodov na krizna žarišča ne sankcionira. Poleg tega pa je dokazovanje bojevanja za teroristično organizacijo izjemno težko, »saj je praktično nemogoče pridobiti ustrezne informacije od uradnih varnostnih sil s teh območij«. Ministrica pravi, da sicer policija »permanentno spremlja varnostne trende tudi z vidika novih pojavnih oblik in tudi z vidika dejavnikov, ki posameznike spodbudijo k temu, da se podvržejo radikalizaciji«. Potekajo pa tudi aktivnosti za vzpostavitev učinkovitega mehanizma oziroma platforme zgodnjega odkrivanja in preprečevanja radikalizacije. 

Kako se odzivajo države EU

V okviru Sveta za nacionalno varnost po besedah ministrice za notranje zadeve deluje delovna skupina za pripravo ocene ogroženosti Slovenije zaradi terorizma. Redno spremljajo razmere, stopnjo tveganja in ogroženosti ter o tem poročajo Svetu za nacionalno varnost ter njegovemu sekretariatu, »na podlagi tega pa nato pristojni organi sprejemajo ustrezne odločitve in ukrepe«.

Tako Györkös Žnidarjeva kot tudi predstavnik ministrstva za zunanje zadeve Rok Srakar sta zagotovila, da redno spremljajo tudi sprejemanje novih ukrepov za boj proti terorizmu v drugih državah, predvsem članicah Evropske unije. Nekatere države predlagajo odvzem potnega lista in prepoved potovanja v tujino za tiste, ki so osumljeni sodelovanja na bojiščih Islamske države. Nemčija premleva možnost, da bi takšnim, ki bi odšli na ta bojišča, prepovedala vrnitev v domovino. Kot je danes poročala STA, je zaradi strahu pred bližanjem vojn in prihodom tujih borcev, nadzor na letališčih okrepila Italija.

»Ne smemo pozabiti na spoštovanje človekovih pravic«

Matej Tašner Vatovec iz ZL je opozoril, da se ne smemo spraševati le o represivnih ukrepih in zatiranju terorizma, ampak tudi o tem, »kako senzibilizirati družbo in poskušati preprečiti ta dejanja, preden se sploh zgodijo«. Razmišljati je potrebno tudi o socialnih stiskah, ki jih doživljajo ljudje, da sploh čutijo potrebo, da stopijo na stran ekstremistov.

Ob koncu seje so sprejeli sklep, da odbora »podpirata priprave določenih zakonodajnih predlogov vlade v smeri preprečevanja terorizma«, ob tem pa so na skupen predlog koalicije dodali, da naj pri tem vlada »z vidika načela sorazmernosti spoštuje človekove pravice in temeljne svoboščine«. Kot je opozorila Lilijana Kozlovič iz SMC je potrebno ob sprejemanju ukrepov med drugim upoštevati tudi pravico do svobodnega gibanja, do varovanja osebnih podatkov in dostojanstva.