Šabeder stavi na minimalno varovalko za stabilno financiranje
Do proračunske varovalke imajo pomisleke tudi v koalicijski SMC, kjer se bodo o podpori predlogu zakona odločili prihodnji teden.
Odpri galerijo
Aleš Šabeder. FOTO: Jure Eržen/Delo
Minister Aleš Šabeder meni, da predlog za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja skupaj z dopolnili, zlasti za vključitev proračunske varovalke, zagotavlja minimalno varovalko za stabilno in vzdržno financiranje sistema. S temi besedami je odgovoril tudi na vprašanje, ali ima predlog, če bodo dopolnila sprejeta, njegovo polno podporo.
Ministri iz vrst LMŠ in nekateri drugi predstavniki stranke so na sicer običajnem srečanju po današnji seji vlade govorili tudi o predlogu novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katero ukinjajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. O predlogu zakona, ki ga je vložila Levica, bo DZ prihodnji teden opravil tretjo obravnavo, koalicija pa ni enotna in je podporo posameznim dopolnilom ter končni različici zakona težko napovedati.
V torek sta dopolnila za tretjo obravnavo vložili poslanski skupini SD in LMŠ. SD ponovno predlaga določitev solidarnostne lestvice plačevanja zdravstvenega prispevka, vendar s predlogom že v dosedanjem postopku ni bila uspešna.
LMŠ je predlagala več dopolnil, zlasti v skladu s predlogi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Med drugim v LMŠ zaradi zagotavljanja javnofinančne vzdržnosti zdravstvene blagajne z dopolnilom zvišujejo obvezni pavšalni zdravstveni prispevek z 29 evrov, kot zdaj določa predlog novele, na 32 evrov mesečno.
Potem ko so v drugi obravnavi iz predloga zakona z dopolnilom umaknili finančno varovalko, pa želi LMŠ v tretji obravnavi z dopolnilom vrniti določilo, da bo državni proračun zagotavljal kritje finančnega primanjkljaja, ki lahko nastane v primeru nezadostnih prihodkov ZZZS iz prispevkov in drugih virov. Obenem so natančneje opredelili odhodke ZZZS, ki jih je treba pokriti. Gre za obveznosti, ki zapadejo do konca tekočega koledarskega leta.
Prav zadnje je želel minister za zdravje Šabeder. Če bodo dopolnila, zlasti zadnje navedeno, sprejeta, to po njegovih ocenah pomeni minimalno varovalko za stabilno in vzdržno financiranje sistema, kar je najpomembneje. »Verjamem, da je to ena majhna zmaga za zdravstvo, da bo morebiten primanjkljaj sredstev v tekočem letu pokrit iz državnega proračuna,« je novinarjem pojasnil po današnjem srečanju.
Znano pa je, da takšni varovalki za kritje iz proračuna nasprotuje minister za finance Andrej Bertoncelj. Po današnjem srečanju ni komentiral pogovorov oziroma ni hotel dati izjave.
Do takšne finančne varovalke imajo pomisleke tudi v koalicijski SMC, kjer se bodo o podpori predlogu zakona odločili prihodnji teden. Vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič je že opozoril na nesoglasja med Šabedrom in Bertoncljem, »kdo bo vse to pokril«, danes pa je na twitterju med drugim spomnil, da je minister za finance zadnji teden nedosegljiv za novinarje.
Ministri iz vrst LMŠ in nekateri drugi predstavniki stranke so na sicer običajnem srečanju po današnji seji vlade govorili tudi o predlogu novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katero ukinjajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. O predlogu zakona, ki ga je vložila Levica, bo DZ prihodnji teden opravil tretjo obravnavo, koalicija pa ni enotna in je podporo posameznim dopolnilom ter končni različici zakona težko napovedati.
V torek sta dopolnila za tretjo obravnavo vložili poslanski skupini SD in LMŠ. SD ponovno predlaga določitev solidarnostne lestvice plačevanja zdravstvenega prispevka, vendar s predlogom že v dosedanjem postopku ni bila uspešna.
FOTO: Tadej Regent/Delo
LMŠ je predlagala več dopolnil, zlasti v skladu s predlogi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Med drugim v LMŠ zaradi zagotavljanja javnofinančne vzdržnosti zdravstvene blagajne z dopolnilom zvišujejo obvezni pavšalni zdravstveni prispevek z 29 evrov, kot zdaj določa predlog novele, na 32 evrov mesečno.
Potem ko so v drugi obravnavi iz predloga zakona z dopolnilom umaknili finančno varovalko, pa želi LMŠ v tretji obravnavi z dopolnilom vrniti določilo, da bo državni proračun zagotavljal kritje finančnega primanjkljaja, ki lahko nastane v primeru nezadostnih prihodkov ZZZS iz prispevkov in drugih virov. Obenem so natančneje opredelili odhodke ZZZS, ki jih je treba pokriti. Gre za obveznosti, ki zapadejo do konca tekočega koledarskega leta.
Prav zadnje je želel minister za zdravje Šabeder. Če bodo dopolnila, zlasti zadnje navedeno, sprejeta, to po njegovih ocenah pomeni minimalno varovalko za stabilno in vzdržno financiranje sistema, kar je najpomembneje. »Verjamem, da je to ena majhna zmaga za zdravstvo, da bo morebiten primanjkljaj sredstev v tekočem letu pokrit iz državnega proračuna,« je novinarjem pojasnil po današnjem srečanju.
Znano pa je, da takšni varovalki za kritje iz proračuna nasprotuje minister za finance Andrej Bertoncelj. Po današnjem srečanju ni komentiral pogovorov oziroma ni hotel dati izjave.
Do takšne finančne varovalke imajo pomisleke tudi v koalicijski SMC, kjer se bodo o podpori predlogu zakona odločili prihodnji teden. Vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič je že opozoril na nesoglasja med Šabedrom in Bertoncljem, »kdo bo vse to pokril«, danes pa je na twitterju med drugim spomnil, da je minister za finance zadnji teden nedosegljiv za novinarje.
