Tiskane izdaje
Koper – Kljub temu, da dela pri gradnji predora Markovec že pošteno zamujajo prvotno dogovorjeni (pogodbeni) rok, gradnja predora na hitri obalni cesti med Koprom in Izolo poteka s polovično hitrostjo.
Na izolski strani so podizvajalci slovaške Skanske sredi marca ponovno poprijeli za delo, na koprski strani predora pa se Alpine Bau zapleta v pogajanja s predstavniki prebivalcev o uporabi drugačne tehnologije od tiste, ki je bila določena v uredbi o lokacijskem načrtu za ta predor.
Mateja Duhovnik, predsednica uprave Darsa, se je s predstavniki krajanov sestala 18. januarja in napovedala nadaljevanje gradnje predora »čez nekaj tednov«. Njena obljuba se je deloma izpolnila na izolski strani predora, kjer je Skanska po dveh mesecih tako poprijela za delo in so odtlej izkopali v eni cevi 215, v drugi pa 235 metrov predora. Če bo šlo tako naprej, bodo še pred koncem leta čez polovico predorske cevi, kar pomeni, da bi bili lahko tudi z druge (koprske strani) blizu polovice.
Z miniranjem se krajani ne strinjajo
Toda Alpine Bau se kot kaže ne zna, noče ali pa ne more dogovoriti s krajani za drugačno tehnologijo od tiste, ki jo predpisuje lokacijski načrt. Ta zahteva, da na razdalji približno 500 metrov, na območju pod najbolj poseljenim delom Markovca, izvajalci morajo uporabljati rezkalni stroj. Predstavniki izvajalca Alpine Bau se trudijo krajane prepričati, da bi šlo hitreje, če bi uporabili tehniko zaporedja šibkejših miniranj.
Toda predstavniki komisije za nadzor nad gradnjo predora s takimi predlogom še ne soglašajo in zahtevajo, da jim izvajalci prej predstavijo vsaj dve obliki kopanja (z miniranjem in rezkanjem), na podlagi česar se bodo potem odločali. Prav tako zahtevajo, da v primeru nastalih poškodb na hišah, naročniki del prevzamejo odgovornost in poplačajo nastalo škodo ne glede na tehniko, ki jo bodo uporabili. Če se bo izkazalo, da je miniranje bolj škodljivo stanovanjskemu naselju Markovec, bodo vztrajali pri tehniki, ki jo je predpisal lokacijski načrt.
Prav zaradi tega si prebivalci Kopra ne znajo pojasniti, zakaj izvajalec Alpien Bau zavlačuje z nadaljevanjem del. »Morda je kopanje z rezkalnim strojem odvisno od tega, kdaj bo družba lahko prišla do stroja, ki ga ima zasedenega na kakem drugem gradbišču,« je ugibal Boštjan Lovšin, ki vodi komisijo krajevne skupnosti za nadzor gradnje predora.
Niti na Darsu nam včeraj niso znali pojasniti razlogov za počasno prevzemanje gradbišča Alpine Bau na koprski strani predora. Pred tednom dni so se izvajalci in predstavniki Darsa sicer ponovno sestali s krajani, toda do dogovora o izbiri tehnologije kot kaže še ni prišlo. »Naročnik del bo skrbel, da bodo dela potekala v skladu z veljavno uredbo o lokacijskem načrtu, ob sodelovanju z lokalno skupnostjo,« so nam odgovorili iz Darsove službe za komuniciranje.
Za Dars je pogodba veljavna
Na vprašanje, ali je Darsova pogodba z Alpine Bau (in pred tem
s CPM) res neveljavna zato, ker nima bančne garancije za poplačilo podizvajalcev, je Marjan Koler z Darsa odgovoril, da je zanje pogodba veljavna in da ne ve, ali namerava kateri od podizvajalcev res sodno izpodbijati to pogodbo. Pogodba je takšna, kakršna je bila večina dosedanjih Darsovih pogodb, je še dejal Koler.
