Pirc Musar: Nihče ne uživa potrebne podpore za mandatarja

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je imela danes posvetovanja z vodji poslanskih skupin o kandidatu za mandatarja, na katerih je štiri tedne po volitvah preverila politično temperaturo med parlamentarnimi strankami glede sestave nove vladne koalicije. Po današnjih posvetovanjih predsednica ugotavlja, da nihče ne uživa potrebne podpore za izvolitev za predsednika vlade. Zato bo posvetovanja z vodji poslanskih skupin nadaljevala. »O datumu novega kroga posvetovanj vas bomo obvestili,« so sporočili iz njenega kabineta.

Najprej sta bila pri njej predstavnika poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic in Robert Golob. Sajovic je v izjavi za medije poudaril, da ostajajo v Svobodi zvesti ljudem in vrednotam, ki so jih obljubili. »Nimamo 46 glasov, nismo pa jih želeli pridobiti na način, ki je povezan z izsiljevanjem, korupcijo ali podkupovanjem. Ostajamo zvesti programskim načelom, zanje se bomo borili naprej, predvsem za to, da se javni sistemi krepijo, in ne razgrajujejo.«

Prvi sestanek pri predsednici, udeležila sta se ga Robert Golob in Borut Sajovic. FOTO: Jože Suhadolnik

Robert Golob je dejal, da so v stranki prepričani, da »ta koalicija prevarantov ne bo dolgega veka«. »Veselimo se svojega dela v opoziciji in že danes napovedujemo, da bomo pri tem striktno zasledovali načela zakonitosti, pravne države in to pričakovali tudi od vseh ostalih. Ne vidimo načina, kako bi lahko tako različna stališča zaživela v praksi. (...) Ko mask več ni, bo Slovenija lahko videla, za kaj se kdo se v resnici zavzema, kdo je tisti, ki gradi socialno državo, in kdo je tisti, ki mora očitno poravnati račune bogatim in se bo boril le zanje.«

V odgovoru na novinarsko vprašanje je povedal tudi, da ostaja poslanec. Že pred volitvami so napovedali, da želijo nadaljevati obstoječe delo in ga dokončati. Na vprašanje, ali bo šel po zaupnico med članstvo oz. ponudil odstop, glede na to, da je pred volitvami ocenjeval, da bo neuspeh, če aktualna vlada ne bo nadaljevala mandata, pa je odgovoril: »Zaupnico ti dajejo volivke in volivci in sam sem prepričan, da so jo na volitvah jasno izkazali.«

Janez Janša je povedal, da se v SDS s štetjem glasov ne ukvarjajo in da tudi predsednici niso dostavili 46 glasov. Poudaril je, da se SDS v tem času ukvarja predvsem s sliko javnih financ v Sloveniji – glede na to, da so dobili v DZ osnutek poročila vlade evropski komisiji, v kateri vlada priznava, da letos ne bo mogla izpolniti maastrichtskih kriterijev. »To je eno prvih priznanj Golobove vlade, da so se strašno zakalkulirali in da javni izdatki nekontrolirano rastejo.«

Glede koalicij je tako zatrdil, da SDS v tem prvem krogu pogovorov ne sestavlja nobene vlade. »Smo edina stranka, za katero ni problem nobena od treh obstoječih možnosti, mirno lahko počakamo v opoziciji, da se tisti, ki so ta kaos povzročili, z njim tudi soočijo.« Kot je dodal, so se številčno okrepili po vsej državi, zato je opozicija zanje morda najbolj idealna – »vprašanje pa je, ali je najbolj idealna za državo«. Nadaljeval je, da lahko gredo takoj, ko je možno, tudi na volitve. »Lahko pa jutri tudi sami sestavimo vlado, ki bo bistveno boljša, kot je ta, ki odhaja.«

Franc Križan: Špekulacije o razbijanju stranke so neresnične 

Zdajšnje razmere po njegovih besedah potrjujejo, da Slovenija potrebuje spremembo volilnega sistema.

Janez Cigler Kralj je po pogovoru pri predsednici dejal, da »koalicija NSi, SLS, Fokus skupaj s partnerji, vključno z Demokrati Anžeta Logarja in Resnico, držimo obljubo in si prizadevamo za oblikovanje razvojne, desnosredinske koalicije«. Kot je dejal, bodo podpise namenili tistemu, ki bo imel realno možnost sestaviti takšno vlado. »Ljudje so podprli politični preobrat, zato menimo, da je po vladi Roberta Goloba in Levice čas za desnosredinsko vlado, ki bo Slovenijo vrnila na razvojno pot.«

»Skupaj s partnerji smo osredotočeni predvsem na vsebino. Po volitvah smo iskali skupne programske točke in jih uskladili. Na podlagi tega vsebinskega sodelovanja se bomo odločali tudi o nadaljnjih korakih. Šele po vsebinski uskladitvi lahko sledi kadrovsko usklajevanje. Na svetu stranke NSi je mandat za pogovore o možnih koalicijah dobil Jernej Vrtovec, o katerem verjamemo, da bo iskal najboljše rešitve. Naredili bomo vse, kar smo obljubili, da po sedanji koaliciji oblikujemo razvojno vlado,« je še dejal. 

Vodja poslanske skupine Demokrati Anžeta Logarja Franc Križan pa je po posvetu dejal, da se bodo pogovarjali s tistimi, ki bodo pripravljeni uresničiti naš program. Dodal je, da so se pripravljeni pogovarjati z vsemi, »ki nas jemljejo resno, kot resnega partnerja, ki se ne pogovarjajo s figo v žepu in ki našo stranko s predlogi nagovarjajo izključno prek našega predsednika Anžeta Logarja«.

»Želimo uresničiti program, ki smo ga obljubili volivkam in volivcem. Glede teh nesoglasij, o katerih berem v medijih, naj povem jasno. Poslanska skupina je enotna. Vse te špekulacije o razbijanju stranke, o neenotni poslanski skupini, ne držijo.«

Predsednik SD Matjaž Han po posvetu pri predsednici republike ocenjuje, da bo SD prihodnja štiri leta najverjetneje v opoziciji, čeprav stranka še naprej izkazuje podporo relativnemu zmagovalcu volitev Robertu Golobu. Po Hanovem mnenju se vse bolj kaže, da bi lahko vlado sestavila desnosredinska opcija pod vodstvom Janše, kar se odraža tudi v ravnanju teh strank v državnem zboru. Ob tem je pozval k čimprejšnjemu oblikovanju vlade in opozoril na nesmiselnost političnega zavlačevanja.

Han poudarja, da leva sredina nima dovolj glasov za samostojno oblikovanje vlade, v SD pa so pripravljeni tudi na morebitne predčasne volitve.

Podobno ocenjuje tudi koordinator Levice Luka Mesec, ki meni, da volilni rezultat ne omogoča nadaljevanja dosedanje reformne politike. Opozarja, da si desnosredinske stranke v parlamentu že utirajo pot za sprejetje interventnega zakona za znižanje davkov, kar bi po njegovih besedah povzročilo več kot milijardno proračunsko vrzel in zahtevalo reze v javno porabo.

V Levici in Vesni zato napovedujejo iskanje alternativ, bodisi oblikovanje drugačne vlade bodisi predčasne volitve, saj trenutne koalicijske možnosti ocenjujejo kot slabo izhodišče za stabilno vladanje.

Gibanju Svoboda na posvetu pri predsednici države po vrstnem redu na pol ure z odmorom pred 12. uro sledijo vodje poslanskih skupin SDS, NSi, SLS in Fokusa, Demokratov, Levice in Vesne, Resnice ter poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti.

V stranki Resnica so pred pogovori po poročanju N1 sprejeli odločitev, koga podpirajo za novega predsednika vlade. Ali bodo podprli prvaka SDS Janeza Janšo, niso želeli razkriti, so pa izjavili, da je poslanska skupina glede tega enotna. 

Več o tem, komu bi predsednica lahko ponudila možnost sestaviti vlado, bi lahko bilo znanega danes. FOTO: Jože Suhadolnik

O tem, kako uspešen utegne biti prvi krog posvetovanj, so se sicer v zadnjih dneh zvrstile različne ocene, pri čemer se je večinoma kot manj verjetna možnost nakazovala, da bi predsednici že v ponedeljek kdo dostavil 46 glasov, potrebnih za izvolitev mandatarja. A tudi ta možnost ni povsem izključena. Nataša Pirc Musar je že napovedala, da bo mandatarstvo podelila tistemu, ki bo najprej zbral 46 glasov poslancev.

Zoran Stevanović je preskočil dva razreda

Na poti do tega zdaj najbolje kaže SDS oziroma njenemu predsedniku Janezu Janši. Večino, potrebno za oblikovanje četrte vlade pod njegovim vodstvom, je namreč nakazala že izvolitev predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića.

V SDS sicer glede sestavljanja tokratne koalicije desnosredinskih strank ostajajo skrivnostni, so pa nekateri člani stranke ob robu izvršnega odbora, ki je bil v četrtek, z nasmeškom menili, da oblikovanju ponovne Janševe vlade dobro kaže.

Državni zbor: oblikovanje delovnih teles

Danes je prvi kolegij predsednika državnega zbora, na katerem bodo pripravili odlok o ustanovitvi delovnih teles, s katerimi bo parlament postal operativen. S tem bodo namreč novoizvoljeni poslanci sploh lahko začeli obravnavo zakonov. Običajno se v prvi fazi ustanovijo trije odbori: splošni odbor, odbor za zunanje zadeve in za zadeve EU. Kot poroča MMC, predstavniki strank Svoboda, SD in Levica obstruirajo sejo kolegija predsednika državnega zbora.

Dogovorili naj bi se sicer tudi o sklicu dveh izrednih sej, ki bosta jutri in v petek. Na prvi bodo poleg ustanovitve delovnih teles in imenovanja generalnega sekretarja parlamenta volili tudi njegove podpredsednike.

Dvanajst zakonov v 48 urah: politični dren v novem sklicu parlamenta

Na kolegiju predsednika parlamenta bodo obravnavali tudi predlog, da se spremembe zakona o vladi obravnavajo po skrajšanem postopku. Če se bodo vodje poslanskih skupin s tem strinjali, bodo zakon glede na predlog že v petek obravnavali na izredni seji.

Spremembe zakona o vladi in zahtevo za obravnavo po skrajšanem postopku so že na ustanovni seji DZ vložili v Svobodi. Zahtevo za sklic izredne seje za obravnavo sprememb zakona o vladi pa so podali v SDS.