Predsednik republike izjemoma pred poslance
Predsednik republike Borut Pahor bo danes na lastno pobudo nagovoril poslance v zvezi z nujnostjo sprememb volilne zakonodaje v skladu z ustavno odločbo.
Odpri galerijo
Predsednik republike ocenjuje, da je v tem trenutku pravočasno sprejetje ustavno zapovedanih sprememb volilne zakonodaje najpomembnejše politično vprašanje demokratične ureditve v Sloveniji. FOTO: Leon Vidic/Delo
Ljubljana – Kako veliko težo predsednik republike Borut Pahor daje nujnosti pravočasnega sprejetja ustavno zapovedanih sprememb volilne zakonodaje, priča podatek, da bo prvič v svojem mandatu uporabil institut nastopa predsednika republike v državnem zboru. To pa bo sploh drugi nastop kateregakoli predsednika republike na seji državnega zbora v zadnjih 30. letih na lastno pobudo, na temo, ki ni predmet obravnave v državnem zboru. Prvič je tako državni zbor nagovoril nekdanji predsednik Danilo Türk 24. aprila 2008 z mnenjem o delovanju ustavnega sodišča in drugih organov sodne veje oblasti.
»Nastop predsednika v državnem zboru je tako razumeti kot pomembno stvarno in simbolično dejanje, s katerim želi tako poslance kot slovensko javnost posebej opozoriti na vprašanje, o katerem meni, da je v tistem trenutku izjemno pomembno za delovanje države,« so pomen izpostavili v uradu predsednika republike.
Spremembe volilne zakonodaje je zakonodajalcu naložilo ustavno sodišče, ko je 13. decembra 2018 sporočilo, da je del zakonodaje o volitvah v državni zbor, ki govori o volilnih okrajih, zaradi prevelikih razlik med okraji v neskladju z ustavo. Zakonodajalcu, torej poslancem, je zato naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih. V nasprotnem primeru prihodnje parlamentarne volitve ne bodo v skladu z ustavnim pravom.
Pod vlado Marjana Šarca je prav predsednik republike vodil usklajevanja v sedmih krogih, v katerih so poslanske skupine LMŠ, SD, Levice, SMC, NSi, SAB in SNS vložile zakonodajni predlog, s katerim bi volilne okraje ukinili in uvedli relativni prednostni glas. Državni zbor je 5. marca novelo zakona zavrnil, najbolj pa so mu nasprotovali v SDS. Da bi jo sprejeli, bi jo moralo podpreti 60 poslancev, zmanjkali so trije glasovi.
Predsednik Borut Pahor, predsednik državnega zbora Igor Zorčič in poslanske skupine so se po začetku ponovnih usklajevanj na to temo strinjali, naj ministrstvo za javno upravo, ki ga vodi Boštjan Koritnik, pripravi predlog za spremembo meja volilnih okrajev, ki ga bodo zatem usklajevale poslanske skupine. Za to rešitev je potrebna navadna večina v državnem zboru. Strinjajo pa se tudi, da zakon vložijo poslanci. »Ne sme se namreč zgoditi, da bi glasovanje o zakonu postalo glasovanje o vladi,« je po srečanju z Zorčičem na to temo opozoril Pahor.
Prvo delovno srečanje predstavnikov poslanskih skupin na to temo bo na ministrstvu za javno upravo predvidoma že v prihodnjem tednu.
»Nastop predsednika v državnem zboru je tako razumeti kot pomembno stvarno in simbolično dejanje, s katerim želi tako poslance kot slovensko javnost posebej opozoriti na vprašanje, o katerem meni, da je v tistem trenutku izjemno pomembno za delovanje države,« so pomen izpostavili v uradu predsednika republike.
Spremembe volilne zakonodaje je zakonodajalcu naložilo ustavno sodišče, ko je 13. decembra 2018 sporočilo, da je del zakonodaje o volitvah v državni zbor, ki govori o volilnih okrajih, zaradi prevelikih razlik med okraji v neskladju z ustavo. Zakonodajalcu, torej poslancem, je zato naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih. V nasprotnem primeru prihodnje parlamentarne volitve ne bodo v skladu z ustavnim pravom.
Pod vlado Marjana Šarca je prav predsednik republike vodil usklajevanja v sedmih krogih, v katerih so poslanske skupine LMŠ, SD, Levice, SMC, NSi, SAB in SNS vložile zakonodajni predlog, s katerim bi volilne okraje ukinili in uvedli relativni prednostni glas. Državni zbor je 5. marca novelo zakona zavrnil, najbolj pa so mu nasprotovali v SDS. Da bi jo sprejeli, bi jo moralo podpreti 60 poslancev, zmanjkali so trije glasovi.
Predsednik Borut Pahor, predsednik državnega zbora Igor Zorčič in poslanske skupine so se po začetku ponovnih usklajevanj na to temo strinjali, naj ministrstvo za javno upravo, ki ga vodi Boštjan Koritnik, pripravi predlog za spremembo meja volilnih okrajev, ki ga bodo zatem usklajevale poslanske skupine. Za to rešitev je potrebna navadna večina v državnem zboru. Strinjajo pa se tudi, da zakon vložijo poslanci. »Ne sme se namreč zgoditi, da bi glasovanje o zakonu postalo glasovanje o vladi,« je po srečanju z Zorčičem na to temo opozoril Pahor.
Prvo delovno srečanje predstavnikov poslanskih skupin na to temo bo na ministrstvu za javno upravo predvidoma že v prihodnjem tednu.
