Predsodki o drugačnosti bodo ostali na Pokljuki

Mrzli Studenec na Pokljuki – V zavetju pokljuških gozdov, daleč od mestnega in poletnega turističnega vrveža, se bo do prihodnjega petka 26 mladih iz Slovenije, Nemčije in Hrvaške ter nekaj begunskih mladostnikov, ki bivajo v Sloveniji, družilo, spoznavalo, izmenjavalo ideje in ustvarjalo na poletnem mednarodnem taboru. Pod geslom Skupaj zmoremo so ga zasnovali v Slovenski filantropiji.

Mladi, stari od 14 do 22 let, iz različnih držav ter različnih kulturnih in socialnih okolij se medsebojno spoznavajo in se tako znebijo svojih morebitnih predsodkov, je enega pomembnejših ciljev predstavila vodja tabora Tjaša Arko iz Slovenske filantropije. Želijo vzpostaviti prostor druženja, ki z neformalnimi stiki, spoznavanjem in ustvarjanjem pripomore k osebnostni rasti mladih, pravi sogovornica. Na izmenjavi, kakršna poteka na Pokljuki, se s specifičnimi problemi posameznikov ne ukvarjajo, saj so ti vključeni v delo večje skupine, v kateri so mladi različnih kulturnih in jezikovnih okolij, starosti, spola in barve kože. Hkrati je tabor načrtovan tako, da je oddaljen od mestnih središč, trgovin in gostinskih lokalov, da se mladi ne ukvarjajo z zunanjimi motnjami, ampak se v celoti podredijo skupinski dinamiki in na ta način zbrišejo medsebojne socialne in ekonomske razlike.

Prenos znanja v vsakdanje življenje

Prvi trije dnevi so namenjeni predvsem medsebojnemu spoznavanju s team buildingom in socialnimi igrami. Te se prepletajo s temami o medkulturnosti, ki jo, kot pravi Arkova, poskušajo predvsem živeti in se o njej ne toliko pogovarjati. Skupaj z mladimi iščejo stične točke in raziskujejo, kaj so posameznikove prednosti, kaj jih povezuje. Na takšen način se odpira prostor za nove ideje in mladi s svojimi predlogi sooblikujejo, kako bo potekalo nadaljnje delo na različnih področjih: video, foto, gledališče ... Prihodnjo sredo pa se bodo na srečanju v Logatcu skupine predstavile s svojimi videoprojekcijami, fotografskimi razstavami, glasbenimi nastopi in drugim, kar bodo ustvarili. Želja organizatorjev je, da bi mladi čim več neformalnih znanj, ki jih pridobijo na taboru, lahko prenesli tudi v svoje življenje. Udeleženci tudi po koncu takšnih taborov med seboj ohranijo stike predvsem s pomočjo spletnih medijev, tudi z begunskimi mladostniki, je dejala Arkova. Projekt bo trajal 12 dni in so ga pripravili v okviru programa EU Erasmus plus, skupaj pa je vreden 18.000 evrov.

Alen, najstnik iz Loške doline, se takšnega druženja udeležuje prvič, a že ima podobne izkušnje iz skavtskih taborov. Pravi, da se je za odhod na Pokljuko odločil »na hitro« in da se imajo »fajn«, čeprav mora govoriti tudi hrvaško in angleško. Zaželeno je, da se mladi med seboj pogovarjajo v tujem, praviloma angleškem jeziku, da se ga na ta način tudi učijo. Vendar ne gre za učenje kot pri šolskem predmetu, ampak je tuji jezik predvsem orodje za komunikacijo, s čimer mladi prepoznavajo tudi smisel učenja tujih jezikov v šoli, pravi Arkova.

V Sloveniji, natančneje v azilnem domu na Viču v Ljubljani, že štiri mesece biva alžirski fant Osama, ki je dogajanje na Pokljuki ocenil za prijetno. Pravi, da na zabaven način spoznava vrstnike iz drugih držav in da je v drugačnem okolju tabora začutil atmosfero, ki je drugačna od tiste, v kateri živi. Mladi Alžirec upa, da bo na taboru lahko nadgradil tudi svoje znanje igranja kitare.

Arkova pravi, da je za uspešnost takšnih taborov pomembno, da se tudi med voditelji skupin ustvari medsebojno zaupanje, saj če se dobro razumejo vodje, vse dobro poteka.

Martyn Sorge-Homuth, vodja nemške skupine iz Berlina, je na tabor prišel s skupino berlinskih mladih, ki obiskujejo tamkajšnje pedagoško nadzorovano igrišče. To je zanje prvi izlet v tujino, tako da se poleg vsega učijo delovati še zunaj domačega okolja, s tujimi ljudmi. Zadržanost bo po nekaj dneh izpuhtela, je dejal sogovornik, ki je prepričan, da se bo 12-dnevno druženje, tako kot se pogosto zgodi na takšnih taborih, končalo s kančkom žalosti in s solzami – sreče in veselja.