Pregled: Kdo so novi ministrski kandidati?

Znana so imena za vse resorje, tudi za tiste, ki so v razrezu pripadle LMŠ.
Objavljeno
28. avgust 2018 06.00
Posodobljeno
28. avgust 2018 14.38
Ministrski kandidati FOTO: Delo 
Do včeraj so morale stranke peterice mandatarju Marjanu Šarcu sporočiti seznam svojih kandidatov za ministrske položaje. Znana so imena za vse resorje, tudi za tiste, ki so v razrezu pripadle LMŠ. Kdo so novi ministrski kandidati?

Ministrstvo za zdravje

Samo Fakin, 61-letni zdravnik, je kot nekdanji (odstavljeni) direktor celjske bolnišnice, generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (zdravstvena blagajna) in direktor zdravilišča Thermana Laško (aprila letos so se po dveh letih razšli) odličen poznavalec zdravstva. To je v primerjavi s prejšnjo ministrico za zdravje neizmeren plus, ki pa ima vsaj dve črni luknji: formalno in vsebinsko. Prva je dejstvo, da ga je kompletna politika (leve, desne in sredinske stranke) v prejšnjem sklicu parlamenta kar dvakrat zavrnila kot kandidata za vnovično (tretje) vodenje zdravstvene blagajne. Če bi zdaj glasovali zanj, bi pohodili sami sebe. Vsebinska težava pa je, da Fakin v devetih letih vodenja ZZZS ni spremenil prav veliko za izboljšanje delovanja zdravstva. Včeraj je dejal, da so ga ovirali ministri, ki dejansko vodijo sistem. Zato – tako Fakin ­- je ministrski položaj zanj velik izziv. Kot minister bi prvenstveno poskrbel za pravočasni pretok informacij med deležniki v zdravstvu, učinkovitejše upravljanje sistema, upravljanje bolnišnic po modelu uspešnih gospodarskih družb, za kakovost zdravstva in informatizacijo. Zdravstvo potrebuje tudi več denarja, je dejal.

image
Vsebinska težava je, da Fakin v devetih letih vodenja ZZZS ni spremenil prav veliko za izboljšanje delovanja zdravstva. FOTO: Jože Suhadolnik


Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Zdravko Počivalšek ima za sabo že en mandat ministra za gospodarstvo, ki ga je prevzel decembra 2014 po odstopu Jožefa Petroviča. Pred tem je bil Počivalšek 15 let šef Term Olimia iz Podčetrtka, še prej pa direktor Mlekarn Celeia. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir agronomije, zase pa pravi, da ni politik ampak gospodarstvenik, a si kljub temu želi še en ministrski mandat. Tudi zdaj bo najbrž v ospredju turizem, kjer želi v okviru SDH doseči upravljavsko konsolidacijo turističnih družb, eden prvih izzivov pa bo podržavljenje Istrabenz turizma. Počivalška čaka tudi 2. faza izgradnje tovarne avtomobilov Magna Steyr in uresničitev prizadevanj za podvojitev sredstev za spodbujanje naložb. Ena od nalog bo tudi zagotavljanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva tudi v luči napovedanih večjih davčnih obremenitev bodoče koalicije. Čaka ga tudi obujanje lesne industrije, lesnemu direktoratu pa naj bi se zdaj pridružilo še gradbeništvo. Počivalšek se je doslej zavzemal tudi za popolno liberalizacijo cen naftnih derivatov, a mu tega ni uspelo doseči.

image
Počivalška čaka tudi 2. faza izgradnje tovarne avtomobilov Magna Steyr in uresničitev prizadevanj za podvojitev sredstev za spodbujanje naložb. FOTO: Jure Eržen


Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko

Marko Bandelli, rojen 1967 v Trstu, je magister poslovnih ved. Skupaj z ženo vodita družbo Bandelli, ki se ukvarja s trgovino, proizvodnjo betona in betonskih izdelkov ter inovativnimi proizvodi. Od leta 2014 je bil župan Komna, vendar mu je funkcija prenehala, ker je bil letos izvoljen za poslanca na listi SAB. Zadolžen bo za čim boljše črpanje evropskih sredstev do zaključka trenutne finančne perspektive 2014-2020, ki Sloveniji omogoča dostop do 4,17 milijarde evrov evropskih sredstev. Slovenija je doslej dodelila 65 odstotkov in izplačala 16 odstotkov razpoložljivih sredstev. Po letu 2020 pa bo v veljavo stopil nov evropski proračun, ki bo Sloveniji prinašal manj denarja na dveh ključnih politikah, to sta kohezija in kmetijstvo. Manj denarja bo predvidoma predvsem za zahodno Slovenijo, ki je že zdaj v povprečju evropske razvitosti, z brexitom pa se bo relativna razvitost obeh slovenskih kohezijskih regij še povečala. Zato bo pomembno, kako se bo Slovenija izpogajala, da pridobi čim več denarja v prihodnjem proračunu EU.

image
Marko Bandelli bo bo za čim boljše črpanje evropskih sredstev do konca trenutne finančne perspektive 2014–2020, ki Sloveniji omogoča dostop do 4,17 milijarde evrov evropskih sredstev. FOTO: Arhiv Stranke


Ministrstvo za zunanje zadeve


Z Gregorčičeve naj bi se v Mladiko preselil dosedanji predsednik vlade Miro Cerar. »Nekdanji premier v vlogi zunanjega ministra je načeloma dobra novica za ministrstvo za zunanje zadeve, pod pogojem, da predsednik vlade in zunanji minister ne gresta čez meje svojih pristojnosti,« meni izredna profesorica dr. Sabina Lange z Evropskega inštituta za javno upravo v Maastrichtu. Med glavnimi zunanjimi izzivi, navedenimi v osnutku koalicijske pogodbe, so usklajena in učinkovita zunanja politika, uravnoteženje odnosov s pomembnimi mednarodnimi akterji, zavezanost jedrnemu delu EU in urejanje medsosedskih odnosov. Med večjimi izzivi v tem mandatu bo tudi predsedovanje svetu EU v drugi polovici leta 2021. Pri pozicioniranju Slovenije v Bruslju bi Cerarju lahko pomagalo tudi neformalno zavezništvo z liberalnimi voditelji držav članic, ki se je oblikovalo v njegovem premierskem mandatu.


image
Pri pozicioniranju Slovenije v Bruslju bi Cerarju lahko pomagalo tudi neformalno zavezništvo z liberalnimi voditelji držav članic, ki se je oblikovalo v njegovem premierskem mandatu. FOTO: Blaž Samec


Ministrstvo za kmetijstvo

Od septembra 2016 je Aleksandra Pivec, doktorica kemijskega inženirstva, zaposlena na uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer državna sekretarka v kabinetu ministra. Vso kariero se je ukvarjala s pripravo in vodenjem razvojnih projektov, zlasti na območju Spodnjega Podravja, zato pozna postopke priprave evropskih projektov. Kot svetovalka za prenos tehnologij se spozna tudi na podjetniška svetovanja in izvedbo projektov prenosa tehnologij iz znanstveno raziskovalnih ustanov v gospodarstvo. Kmetijstva med dejavnostmi Pivčeve ni. Verjetno največji izziv nove ministrice za kmetijstvo bo oblikovanje novih, bolj Sloveniji prilagojenih pravil za razdelitev evropskega denarja med slovenske kmetovalce. Nov sistem bo moral podpirati tudi prilagoditev kmetijstva in gozdarstva na podnebne spremembe, kar pomeni tako povečanje sistemov za namakanje in prehod na ekološko pridelavo v povezavi z zdravjem in turizmom, kot premislek, ali je na prodnatih tleh smiselno gojiti koruzo.

image
Od septembra 2016 je Aleksandra Pivec, doktorica kemijskega inženirstva, zaposlena na uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. FOTO: Mavric Pivk


Urad vlade za slovence v zamejstvu in po svetu


Vodenje urada za zamejce in Slovence po svetu naj bi prevzel Peter Jožef Česnik, ki je z izvolitvijo v parlament pri 73 letih postal najstarejši poslanec v zadnjem sklicu. Večji del svojega profesionalnega življenja je preživel v Avstraliji, kjer je delal kot kontrolor letenja pri prevozniku Qantas. Dejaven je bil v slovenskem izseljenskem društvu v Sydneyju, po vrnitvi v domovino pa je deloval v izvršnem odboru izseljenske matice. Med večjimi izzivi bodo med drugim prizadevanja, da slovenska manjšina v Italiji dobi predstavnika v poslanski zbornici in senatu. V osnutku koalicijske pogodbe prednostnim nalogam urada ni namenjene veliko pozornosti, navedeno je le, da bo vlada nadaljevala »kontinuiteto« njegovega »uspešnega delovanja«.


image
Vodenje urada za zamejce in Slovence po svetu naj bi prevzel Peter Jožef Česnik, ki je z izvolitvijo v parlament pri 73 letih postal najstarejši poslanec v zadnjem sklicu. FOTO: Igor Zaplatil


Ministrstvo za okolje in prostor

Državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo Jureta Lebna je v preteklih mesecih zaznamovalo zavzemanje za projekt drugega tira med Divačo in Koprom, še prej je moral razčistiti očitke o nedoseganju izobrazbenih zahtev. Univerza v Ljubljani mu je priznala izobrazbo druge bolonjske stopnje iz ocenjevanja in upravljanja z okoljem. Leben je vodil Center za obnovljive vire energije in varstvo okolja Pivka, bil del službe vlade za podnebne spremembe in vodil več evropskih projektov, na ministrstvu za kmetijstvo in okolje pa je bil odgovoren za uvajanje okoljske oznake in eko inovacij, bil je vodja medresorske delovne skupine za zelena javna naročila, gradnjo in rekonstrukcijo cest in namestnik vodje medresorske delovne skupine za zeleno davčno reformo. Glavni izziv bo spraviti okoljske in prostorske tematike, ki jih v Sloveniji ne manjka, spraviti v postopke drugih resorjev, denimo financ, gospodarstva, kmetijstva in infrastrukture, ter sodelovati in najti skupne rešitve.

image
Državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo Jureta Lebna je v preteklih mesecih zaznamovalo zavzemanje za projekt drugega tira med Divačo in Koprom. FOTO: Mavric Pivk


Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve


Kandidatka SMC je pravnica Ksenija Klampfer, magistrica pravne znanosti s področja evropskega gospodarskega prava, ki je bila več kot desetletje zaposlena na Upravni enoti Slovenske Konjice, kjer je bila tudi vodja oddelka za upravne notranje zadeve, od leta 2015 pa je načelnica Upravne enote Maribor, kjer je »zaslovela« po tem, da se je podpisala pod prepoved koncerta kontroverznega hrvaškega pevca Thompsona. Čaka jo precej izzivov – ena od prioritet vlade je dvig pokojnine za polno delovno dobo in dvig minimalne plače ter vzpostavitev formule za njen izračun. Dvigniti nameravajo odmerni odstotek za pokojnine, povišati prispevno stopnjo delodajalcev pa tudi še povišati denarno socialno pomoč, obljubljajo tudi višja nadomestila za brezposelnost. Dobre pogajalske sposobnosti bo morala pokazati za uspešen socialni dialog – vlada se bo najbrž morala lotiti določenih sprememb na trgu dela in vsaj začeti pripravo nove pokojninske reforme.


image
Klampferjeva je »zaslovela« po tem, da se je podpisala pod prepoved koncerta kontroverznega hrvaškega pevca Thompsona. FOTO: Arhiv Stranke


Ministrstvo za infrastrukturo

"Predsednica vlade, ki je Slovenijo v zelo težkih časih obvarovala pred trojko", se rada opiše predsednica stranke Alenke Bratušek. Ob podrtju avtocestnega viadukta v Genovi so nekateri slovenski gradbeniki opozorili, da je takrat vlada, da bi se izognila temu, da bi drugi krojili finančno usodo naše države, porabila ves denar za vzdrževanje cest, ki si zaradi tega izpada še niso opomogle. Bratuškova je magistrica menedžmenta, pred vstopom v politiko je bila direktorica direktorata za proračun na ministrstvu za finance. Po novem se bo ukvarjala z energetiko in prometom. Oboje čaka prehod za znižanje emisij in čist zrak. To bo tudi največji izziv. Energetski koncept je nared, a ne pove veliko. Pot do ciljev bo treba natančno opredeliti, to zahteva Komisija. V prometu bo treba enotno kartico za javni prevoz omogočiti vsem uporabnikom, železnice pa malce digitalizirati. Zaveza koalicije je spraviti tovornjake na vlake, poleg tega pa poskrbeti tudi za čistejše avtomobile. Tudi to se lahko poveže s turizmom in zeleno destinacijo.

image
»Predsednica vlade, ki je Slovenijo v zelo težkih časih obvarovala pred trojko«, se rada opiše predsednica stranke Alenke Bratušek. FOTO: Jožže Suhadolnik


Ministrstvo za pravosodje


SD predlaga pravnico Andrejo Katič, ki je v minulem mandatu vodila obrambno ministrstvo. Ocene, kako uspešna je bila pri tem, so sila različne, med drugim je Slovensko vojsko pod njenim ministrovanjem doletela Natova negativna ocena pripravljenosti bataljonske enote za bojno delovanje. Pred tem je bila več kot 15 let zaposlena na Mestni občini Velenje, kjer je opravljala delo direktorice občinske uprave. Nastajajoča vlada si bo, kot so si zadali v koalicijski pogodbi, »prizadevala za krepitev učinkovitega in odgovornega delovanja vseh deležnikov pravosodnega sistema«. Napovedujejo spremembo glede imenovanja sodnikov, ki bo med samimi sodniki zagotovo vzbudila odpor, večjo učinkovitost dela pravosodja, boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji. Vprašanje je, ali bo nadaljevala projekte, ki jih je zastavil dosedanji minister Goran Klemenčič, kot so sprememba kazenskega zakonika, racionalizacija mreže sodišč in sprejetje protikorupcijske zakonodaje.


image
SD predlaga pravnico Andrejo Katič, ki je v minulem mandatu vodila obrambno ministrstvo. FOTO: Jože Suhadolnik


Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Jernej Pikalo je 43-letni redni profesor politologije na ljubljanski fakulteti za družbene vede. V vladi Alenke Bratušek (2013–2014) je že vodil ministrstvo, za vodenje katerega se bo ponovno potegoval sedaj. Tedaj so ga zaradi projekta Državljanska vzgoja, pri katerem je sodeloval še pred ministrovanjem in po mnenju opozicije pridobil večjo premoženjsko korist, neuspešno interpelirali poslanci SDS. Pikalo slovi kot velik zagovornik javnega šolstva, zato bo zanimivo opazovati, kaj bo storil glede uresničevanja odločbe ustavne odločbe o enakem financiranju javnega in zasebnega osnovnega šolstva. Stranka SD, v kateri vodi strokovni svet za izobraževanje, je v minulem mandatu namreč predlagala spremembo ustave, s katero bi odločbo zaobšli. Vseskozi zagovarja povečanje sredstev za znanost in raziskave. To področje želi še tesneje povezati z gospodarstvom, pred njim pa bo težka naloga, kako poenotiti vse interese in spisati nov zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti, na katerega strokovna javnost čaka podobno dolgo kot na zakon o visokem šolstvu. Tudi tega, zlasti koncesionarji pa tudi vse tri javne univerze, želijo čim prej, saj si poleg definicije javne službe v visokem šolstvu želijo še natančnejše regulacije koncesij in tržne dejavnosti.

image
Pikalo slovi kot velik zagovornik javnega šolstva, zato bo zanimivo opazovati, kaj bo storil glede uresničevanja ustavne odločbe o enakem financiranju javnega in zasebnega osnovnega šolstva. FOTO: Blaž Samec


Ministrstvo za notranje zadeve


Boštjan Poklukar, 47-letni magister javne uprave z Bleda, je udeleženec vojne za Slovenijo in avtor knjige Delam protokol. Od leta 1991 je zaposlen na ministrstvu za obrambo. V vojaški karieri je dosegel čin višjega štabnega vodnika in bil odlikovan z bronasto medaljo generala Maistra, s srebrno medaljo Slovenske vojske in s spominskim znakom Stražnice 1991. Od leta 2015 dela na upravi za zaščito in reševanje, leta 2017 pa je postal vodja centra za obveščanje Kranj. O protokolu predava na visoki šoli za hotelirstvo in turizem Bled. Aktivno je sodeloval pri spoprijemanju z migrantsko krizo leta 2015. Prav problematika migracij ga utegne zaposlovati tudi v prihodnje, če bo potrjen za ministra za notranje zadeve. Ukvarjati pa se bo moral tudi s podcenjenostjo policijskega dela.


image
Boštjan Poklukar se bo moral ukvarjati tudi s podcenjenostjo policijskega dela. FOTO: Arhiv Stranke LMŠ


Ministrstvo za kulturo

Kandidat za ministra za kulturo, resor sodi v kvoto SD, je profesor Dejan Prešiček, direktor ljubljanskega Konservatorija za balet in glasbo, profesor saksofona, solist in komorni glasbenik. Rodil se je decembra 1970 v Celju, študij saksofona je končal na Visoki šoli za glasbo v Frankfurtu, izpopolnjeval se je v Bordeauxu v mojstrskem razredu Jean-Marie Londeixa. Tam je prejel zlato medaljo in častno nagrado mesta Bordeaux za saksofon in komorno igro. Poučeval je tudi na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, pred leti je bil umetniški vodja ljubljanskega svetovnega kongresa saksofonistov. Od leta 2009 je kot izredni profesor sodelavec Akademije za glasbo v Ljubljani, kjer poučuje saksofon ter komorno glasbo. Je član pred dvema letoma ustanovljenega Baletno razvojnega sveta. Nekdanji direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik je izbor SD komentiral z izjavo, da kultura danes potrebuje ali močno politično osebnost, ali izjemnega strokovnjaka, ali prepoznavnega menedžerja, človeka, ki bo v vladi imel besedo, moč in avtoriteto, »absolutno nič od tega Prešiček nima,« je prepričan Rotovnik. Izzivov novemu ministru ne bo manjkalo, čaka ga urejanje položaja samozaposlenih v kulturi, sprememba kulturnega modela, prenova medijske zakonodaje, iskanje možnosti za nove investicije v kulturi in nikdar končani boj za dvig proračunskih sredstev za kulturo.

image
Kandidat za ministra za kulturo, resor sodi v kvoto SD, je profesor Dejan Prešiček, direktor ljubljanskega Konservatorija za balet in glasbo, profesor saksofona, solist in komorni glasbenik.


Ministrstvo za javno upravo


Tugomir Kodelja, 58-letni ekonomist iz Kopra, velja za poliglota. Javnosti ni znan. Kariero je začel v Drogi Portorož, nato pa zašel v avtomobilsko industrijo. Zaposlen je bil v koprskem podjetju Avtoplus in Citroën Slovenija. Leta 2014 ga je francoski veleposlanik za uspešno delo v francoski gospodarski družbi odlikoval kot viteza nacionalnega reda za zasluge. Istega leta je poslovno pot preusmeril v svetovalne vode s podjetjem za pripravo in izvedbo investicij v Münchnu. Leta 2016 se je na povabilo predsednika uprave AC Cosmos vrnil v Slovenijo. Leto pozneje se je vrnil v München. Pravi, da se z veseljem vrača v domovino. S svojim znanjem in izkušnjami bi rad pripomogel k soustvarjanju učinkovite javne uprave, ki jo je kljub delu v gospodarstvu dodobra spoznal. Verjame, da bodo z državnima sekretarjema, od katerih bo prvi pokrival področje javne uprave, drugi pa digitalizacije, tvorili uspešno in učinkovito ekipo.


Ministrstvo za obrambo


Karl Erjavec je 58-letni diplomirani pravnik. Pred prelomom tisočletja se je kalil v uradu varuha človekovih pravic, pozneje tudi na pravosodnem ministrstvu. Leta 2004 je z vstopom v stranko Desus, vodenje katere je prevzel leto pozneje, v vsaki vladi pridobil pomembnejšo politično funkcijo. Njegov prvi mandat v obrambnem resorju je zaznamovala afera Patria. Tudi zdaj ga čaka nakup oklepnikov, saj naj bi v prvi fazi vojska kupila 56 vozil 8x8. Pred njim je še izboljšanje opremljenosti Slovenske vojske – ta zadnja leta ne dosega zadostne stopnje pripravljenosti za delovanje v vojni. Poleg tega je treba poskrbeti še za kadrovske okrepitve in urediti status vojakov, torej na splošno povečati izdatke za vojsko, kar koalicijska pogodba predvideva v skladu z zmožnostmi države.


image
Erjavčev prvi mandat v obrambnem resorju je zaznamovala afera Patria. FOTO: Tomi Lombar