Pregon korupcije Slovencem ne gre dobro od rok
Indeks zaznave korupcije 2019 kaže, da Slovenija že osem let stagnira, medtem ko je Severnjakom in Novi Zelandiji uspelo obdržati status »najčistejših« držav.
Odpri galerijo
Dvaindvajset držav je izboljšalo pregon korupcije, skoraj prav toliko (21) pa ga je opazno poslabšalo. Foto Leon Vidic/delo
Ljubljana – Ali korupcija obvladuje Slovenijo ali Sloveniji uspeva pregon korupcije? Indeks zaznave korupcije za leto 2019 kaže, da že osem let stopicamo na mestu. Z oceno šestdeset (od sto) smo pod povprečjem EU in tudi pod povprečjem držav članic OECD. »Najčistejše« v »družini« 180 držav sveta so znova Nova Zelandija, Danska in Finska, prav tako ni sprememb na dnu lestvice: tam so Sirija, Južni Sudan in Somalija.
Dve tretjini vseh držav je na izpitu iz pregona korupcije v 2019 padlo: dosegle so oceno slabšo od 50. Svetovno povprečje sicer znaša 43, evropsko 64. Dvaindvajset držav je izboljšalo pregon korupcije, skoraj prav toliko (21) pa ga je opazno poslabšalo. Častna izjema so nordijske države s stabilno vladavino prava, močnimi neodvisnimi nadzornimi institucijami in širokim družbenim soglasjem, da je zloraba javnih funkcij in sredstev v zasebne namene neprimerna. Na dnu lestvice kraljujejo nestabilne države, kjer so največja težava oboroženi konflikti. Novinka na seznamu proti korupciji najbolj neučinkovitih držav je Venezuela. Še leto nazaj je bila z osemnajstimi točkami na 168. mestu, zdaj je padla za osem mest.
V Transparency International (TI) so bili v tokratni oceni indeksa zaznave korupcije posebej pozorni na politično integriteto in njen vpliv na korupcijo. Kot ugotavljajo, so se na Indeksu nižje praviloma znašle države, ki pomanjkljivo urejajo financiranje volilnih kampanj. Nasprotno so države, ki so v zadnjih letih izboljšale regulacijo, izboljšale tudi rezultat. Zaznati pa je bilo še nekaj: da so se države, kjer je dostop do odločevalcev omejen le za tiste s povezavami in denarjem, prav tako uvrstile nižje na lestvici. Predsednica slovenske TI Alma Sedlar poudarja, da je tudi TI Slovenija v preteklosti opozarjala na vrzeli v financiranju političnih strank in kampanj, a brez uspeha. »Skrb zbujajoče pa je, da tudi tokratna vlada nadaljuje trend kršitev resolucije o normativni dejavnosti, s čimer omejuje vključenost javnosti v sprejemanje odločitev,« ugotavlja Sedlarjeva.
Sicer pa je 35. mesto Slovenije precejšnje razočaranje za TI Slovenija. In razlogi, da že od leta 2012 ne beležimo napredka? Sedlarjeva odgovarja: »Še vedno čakamo na novelo krovnega zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Ker je stanje skoraj nespremenjeno oziroma je dinamika priprave ukrepov prepočasna, ponavljamo poziv o nujnosti sprememb.«
Slovenija še vedno ni sprejela evropske direktive o zaščiti žvižgačev. Kodeks etike za poslance in poslanke ne napreduje, Slovenija po Sedlarjevi preprosto ne upošteva mednarodnih priporočil in dobrih praks. Skrb vzbujajo mednarodna opozorila na pritiske na sodno vejo oblasti pri nas, pa tudi dejstvo, da zakonodaja, ki ureja lobistične stike, niti po devetih letih ni zaživela. Večidel jo »bojkotirajo« župani in državni svetniki.
Dve tretjini vseh držav je na izpitu iz pregona korupcije v 2019 padlo: dosegle so oceno slabšo od 50. Svetovno povprečje sicer znaša 43, evropsko 64. Dvaindvajset držav je izboljšalo pregon korupcije, skoraj prav toliko (21) pa ga je opazno poslabšalo. Častna izjema so nordijske države s stabilno vladavino prava, močnimi neodvisnimi nadzornimi institucijami in širokim družbenim soglasjem, da je zloraba javnih funkcij in sredstev v zasebne namene neprimerna. Na dnu lestvice kraljujejo nestabilne države, kjer so največja težava oboroženi konflikti. Novinka na seznamu proti korupciji najbolj neučinkovitih držav je Venezuela. Še leto nazaj je bila z osemnajstimi točkami na 168. mestu, zdaj je padla za osem mest.
Alma Sedlar: »Šarčeva vlada nadaljuje s kršitvami«
Almo Sedlar, predsednico TIS skrbi, da tudi tokratna vlada nadaljuje trend kršitev resolucije o normativni dejavnosti, s čimer omejuje vključenost javnosti v sprejemanje odločitev. Foto Jože Suhadolnik
V Transparency International (TI) so bili v tokratni oceni indeksa zaznave korupcije posebej pozorni na politično integriteto in njen vpliv na korupcijo. Kot ugotavljajo, so se na Indeksu nižje praviloma znašle države, ki pomanjkljivo urejajo financiranje volilnih kampanj. Nasprotno so države, ki so v zadnjih letih izboljšale regulacijo, izboljšale tudi rezultat. Zaznati pa je bilo še nekaj: da so se države, kjer je dostop do odločevalcev omejen le za tiste s povezavami in denarjem, prav tako uvrstile nižje na lestvici. Predsednica slovenske TI Alma Sedlar poudarja, da je tudi TI Slovenija v preteklosti opozarjala na vrzeli v financiranju političnih strank in kampanj, a brez uspeha. »Skrb zbujajoče pa je, da tudi tokratna vlada nadaljuje trend kršitev resolucije o normativni dejavnosti, s čimer omejuje vključenost javnosti v sprejemanje odločitev,« ugotavlja Sedlarjeva.
Infografika Delo.
Tudi lobističnih stikov ne prijavljajo
Sicer pa je 35. mesto Slovenije precejšnje razočaranje za TI Slovenija. In razlogi, da že od leta 2012 ne beležimo napredka? Sedlarjeva odgovarja: »Še vedno čakamo na novelo krovnega zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Ker je stanje skoraj nespremenjeno oziroma je dinamika priprave ukrepov prepočasna, ponavljamo poziv o nujnosti sprememb.«
Slovenija še vedno ni sprejela evropske direktive o zaščiti žvižgačev. Kodeks etike za poslance in poslanke ne napreduje, Slovenija po Sedlarjevi preprosto ne upošteva mednarodnih priporočil in dobrih praks. Skrb vzbujajo mednarodna opozorila na pritiske na sodno vejo oblasti pri nas, pa tudi dejstvo, da zakonodaja, ki ureja lobistične stike, niti po devetih letih ni zaživela. Večidel jo »bojkotirajo« župani in državni svetniki.
