Prehlad, kašelj, gripa – kaj storiti?

Eva Leban, dr. med. specializantka javnega zdravja iz Nacionalnega instituta za javno zdravje odgovarja na G+ vprašanja - kako  naj se ljudje čim bolj varujejo pred okužbami, kašljem in grip, kako naj se še zlasti starejši zdravijo pravilno?
Objavljeno
21. januar 2019 18.30
Posodobljeno
23. januar 2019 18.23
V času okužb pomaga pogosto umivanje rok,zračenje prostorov, skrb za  telesno dejavnost in zdravo, z vitamini bogato prehrano. Fotot: Ljubo Vukelič

Kako se lahko ljudje čim bolj varujejo pred okužbami dihal, kašljem in gripo, še zlasti starejši? Starejši prebivalci so skupina ljudi, pri katerih pričakujemo, da če zbolijo za gripo ali drugo respiratorno okužbo, bo ta potekala težje in z zapleti.

image
Delo Dr. Eva Leban Foto osebni arhiv


Svetujemo jim, da se vsako leto jeseni cepijo proti gripi. Priporočljivo je tudi cepljenje proti nekaterim pogostim bakterijskim povzročiteljem pljučnice. Priporočamo še druge preventivne ukrepe. V času okužb naj se čim manj gibajo v prostorih, kjer se zadržuje veliko ljudi. Pomaga pogosto umivanje rok, s čimer lahko odstranijo viruse, ki so jih pobrali iz okolice. Bivalne prostore naj pogosto zračijo. Priporočljivo je, da redno skrbijo za telesno dejavnost, sprostitev in zdravo, z vitamini bogato prehrano.

                                                           
Če v nekaj dneh ni izboljšanja, predvsem če vztraja visoka telesna temperatura in kašelj postaja vse bolj gnojav, pomeni, da se je potek gripe zapletel s pljučnico.


Na kaj morajo biti zlasti pozorni starejši, kateri so najpogostejši simptomi teh bolezni? Znaki gripe so mrazenje, izčrpanost, visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Razen kašlja, ki lahko traja več tednov, znaki ponavadi izginejo v dveh do sedmih dneh. Starejši imajo razmeroma pogosto le vročino in motnje zavesti. Pri kroničnih bolnikih se med prebolevanjem gripe poslabšajo osnovne bolezni.

Če v nekaj dneh ni izboljšanja, predvsem če vztraja visoka telesna temperatura in kašelj postaja vse bolj gnojav, pomeni, da se je potek gripe zapletel s pljučnico. V tem primeru sta nujna pregled in nasvet zdravnika. Starejši naj bodo pozorni tudi na pojav zmedenosti, težko dihanje in bolečine v prsnem in trebušnem predelu, nenadno oslabelost, bruhanje.

Povezava na zloženko Gripa je lahko huda bolezen, če ste starejši od 65 let je dosegljiva na spletni strani NIJZ.

Kaj pa se lahko zgodi, če se starejši ne zdravijo pravilno, dovolj učinkovito? Ali je še čas za cepljenje proti gripi, glede na to, da se je sezona bolezni že začela? Cepljenje je trenutno še priporočljivo, saj po analizah prejšnjih let in trenutnega stanja sezona še ni dosegla vrhunca. Se pa število obolelih za gripo in gripi podobno boleznijo povečuje. Pri starejših cepljenje lahko prepreči pojav bolezni, vsekakor pa prepreči težek potek bolezni oziroma zaplete.
Prav tako svetujemo cepljenje proti pnevmokoknim okužbam. Bakterija pnevmokok je med najpogostejšimi povzročitelji bakterijskih pljučnic. Poleg pljučnice pnevmokoki povzročajo meningitis, sepso in akutno vnetja srednjega ušesa. Pnevmokokne okužbe, zlasti pljučnice, se najpogosteje pojavljajo v hladnejših mesecih leta, ko je tudi več bolnikov z virozami in gripo. Zato je za zaščito zdravja predvsem starejših smiselno cepljenje tako proti gripi kot proti pnevmokoknim okužbam. Pri kroničnih bolnikih lahko zaradi gripe pričakujemo zaplete kronične bolezni. Zaradi tega med epidemijo gripe število sprejemov v bolnišnice močno naraste. Poleg tega virus influence poškoduje sluznico dihal in omogoči prodor bakterijam v pljučno tkivo, zato se lahko kot zaplet gripe razvije bakterijska pljučnica.