Prehod iz starega v novi svet
Presežki v 2018: Leto volitev, športnih uspehov, znanstvenih in medicinskih prebojev. Ocenjujejo ga predstavnice in predstavniki različnih generacij.
Odpri galerijo
Med pomembnimi mejniki iztekajočega se leta so bile tudi volitve. Ne za vse, za mnoge pa. Foto Leon Vidic
Odgovorov na vprašanje, kaj je v Sloveniji najbolj zaznamovalo leto, ki se izteka, bi bilo najverjetneje toliko kot posameznikov, ki bi jim ga postavili. Nova vlada, od katere pričakujemo, da bo stala za obljubami? Lokalne volitve, ki so ponekod prinesle svež veter? Morda dogodki v tujini, ki so bolj ali manj neposredno vplivali tudi na nas, denimo brexit, francoski protesti, migrantska kriza, Donald Trump?
Neverjeten uspeh mladega Luke Dončića, ki je opozoril nase v najmočnejši košarkarski ligi na svet, ali zmaga Francije nad sosedi Hrvati na svetovnem nogometnem prvenstvu? Prebojna operacija, ki je bolniku omogočila normalno življenje? Ali naravna ujma, ki je odnesla hišo? Morda pa misel, da je človeštvu znova z robotskim plovilom uspelo pristati na Marsu? Ali na drugi strani nov prizidek k lokalnemu zdravstvenemu domu, zaprtje bančne poslovalnice, rekordno število prebranih knjig ali pretečenih kilometrov, rojstvo otroka, smrt v družini.
V uredništvu smo se odločili, da za mnenje po prelomnih, odmevnih, v nebo vpijočih ali tihih dogodkih, ki pa kljub vsemu ne bodo šli tako kmalu v pozabo, povprašamo predstavnice in predstavnike različnih generacij. Od milenijke do zrelih gospodov, od športnic do uveljavljenih znanstvenikov. Vprašanje je bilo za vse enako, odgovori nanj pa so pisani in zanimivi, prav takšni, kakršni so naši »intervjuvanci«. Kaj je bila za nekoga kaplja čez rob, katerega dogodka ne bo nikoli pozabil, kateri uspeh bi izpostavil v pregledu leta 2018?
S takimi potezami Luka Dončić navdušuje svet:
Tako smo se pred volitvami pogovarjali z Marjanom Šarcem, zdaj predsednikom vlade:
Čisto veselje, ko se zasliši potrditev opristanku na Marsu:
Neverjeten uspeh mladega Luke Dončića, ki je opozoril nase v najmočnejši košarkarski ligi na svet, ali zmaga Francije nad sosedi Hrvati na svetovnem nogometnem prvenstvu? Prebojna operacija, ki je bolniku omogočila normalno življenje? Ali naravna ujma, ki je odnesla hišo? Morda pa misel, da je človeštvu znova z robotskim plovilom uspelo pristati na Marsu? Ali na drugi strani nov prizidek k lokalnemu zdravstvenemu domu, zaprtje bančne poslovalnice, rekordno število prebranih knjig ali pretečenih kilometrov, rojstvo otroka, smrt v družini.
V uredništvu smo se odločili, da za mnenje po prelomnih, odmevnih, v nebo vpijočih ali tihih dogodkih, ki pa kljub vsemu ne bodo šli tako kmalu v pozabo, povprašamo predstavnice in predstavnike različnih generacij. Od milenijke do zrelih gospodov, od športnic do uveljavljenih znanstvenikov. Vprašanje je bilo za vse enako, odgovori nanj pa so pisani in zanimivi, prav takšni, kakršni so naši »intervjuvanci«. Kaj je bila za nekoga kaplja čez rob, katerega dogodka ne bo nikoli pozabil, kateri uspeh bi izpostavil v pregledu leta 2018?
Laura Unuk FOTO: Roman Šipić/Delo
LAURA UNUK
(svetovna šahovska prvakinja, 19 let)
Slovensko leto 2018 je bilo na športnem področju uspešno, saj si bomo poleg uspehov na olimpijskih igrah zapomnili tudi dobre rezultate nogometašev in košarkarjev slovenske reprezentance. Ponosna sem tudi na uspehe boksarke Eme Kozin, ki vedno znova navdušuje. Na osebni ravni sem zadovoljna, da sem letos končala maturo in se uspešno vpisala na univerzo, poleg tega pa sem na šahovskem področju osvojila naslov ženske velemojstrice. Dogodek, ki je najbolj zaznamoval moje leto 2018, pa je seveda očetova 50-letnica. Čin!
(svetovna šahovska prvakinja, 19 let)
Slovensko leto 2018 je bilo na športnem področju uspešno, saj si bomo poleg uspehov na olimpijskih igrah zapomnili tudi dobre rezultate nogometašev in košarkarjev slovenske reprezentance. Ponosna sem tudi na uspehe boksarke Eme Kozin, ki vedno znova navdušuje. Na osebni ravni sem zadovoljna, da sem letos končala maturo in se uspešno vpisala na univerzo, poleg tega pa sem na šahovskem področju osvojila naslov ženske velemojstrice. Dogodek, ki je najbolj zaznamoval moje leto 2018, pa je seveda očetova 50-letnica. Čin!
Ema Kozin FOTO: Roman Šipić/Delo
EMA KOZIN
(najuspešnejša slovenska boksarka, 20 let)
Najprej bi seveda izhajala iz svojega življenja, lastnih dosežkov. Potem bi izpostavila odhod Luke Dončića v ligo NBA. Pomembne se mi zdijo tudi lokalne volitve, čeprav se mi zdi, da sem ena redkih predstavnic svoje generacije, ki to sploh spremlja. Študentom in dijakom nam je večinoma pomembna le šola, o čem drugem niti ne razmišljamo. Ko hodimo po mestu, se ne ubadamo s tem, kako bi bile lahko stvari še bolje urejene. Sama se, recimo, kot Ljubljančanka sploh ne spomnim, kakšna je bila videti Ljubljana pred Zoranom Jankovićem. Ne zavedamo se, kako je bilo pred 20 leti in ne razmišljamo o tem, kako bi to spremenili.
(najuspešnejša slovenska boksarka, 20 let)
Najprej bi seveda izhajala iz svojega življenja, lastnih dosežkov. Potem bi izpostavila odhod Luke Dončića v ligo NBA. Pomembne se mi zdijo tudi lokalne volitve, čeprav se mi zdi, da sem ena redkih predstavnic svoje generacije, ki to sploh spremlja. Študentom in dijakom nam je večinoma pomembna le šola, o čem drugem niti ne razmišljamo. Ko hodimo po mestu, se ne ubadamo s tem, kako bi bile lahko stvari še bolje urejene. Sama se, recimo, kot Ljubljančanka sploh ne spomnim, kakšna je bila videti Ljubljana pred Zoranom Jankovićem. Ne zavedamo se, kako je bilo pred 20 leti in ne razmišljamo o tem, kako bi to spremenili.
S takimi potezami Luka Dončić navdušuje svet:
Luka Pečar Pahor FOTO: Uroš Hočevar/Delo
LUKA PEČAR PAHOR
(21 let)
Leto 2018 je bilo zame volilno leto. Volitev v tem letu pa ni nič zaznamovalo bolj kot skrb zbujajoča nizka volilna udeležba. Kot družba imamo pred seboj zahtevne izzive in še kako pomembno je, da se jih lotimo skupaj. Pri tem je ključno poudariti, da odhod na volitve ni najmanj, kar lahko posameznik naredi, kot je pogosto lahkomiselno rečeno. S tem namreč naredi veliko. Najmanj, kar lahko naredimo, je, da imamo premišljeno mnenje. Izražanje mnenja, z volitvami, če želite, pa je pokazatelj volje za napredek družbe. Zavoljo naše prihodnosti bo potrebno več volje. Več v letu 2019.
(21 let)
Leto 2018 je bilo zame volilno leto. Volitev v tem letu pa ni nič zaznamovalo bolj kot skrb zbujajoča nizka volilna udeležba. Kot družba imamo pred seboj zahtevne izzive in še kako pomembno je, da se jih lotimo skupaj. Pri tem je ključno poudariti, da odhod na volitve ni najmanj, kar lahko posameznik naredi, kot je pogosto lahkomiselno rečeno. S tem namreč naredi veliko. Najmanj, kar lahko naredimo, je, da imamo premišljeno mnenje. Izražanje mnenja, z volitvami, če želite, pa je pokazatelj volje za napredek družbe. Zavoljo naše prihodnosti bo potrebno več volje. Več v letu 2019.
Tako smo se pred volitvami pogovarjali z Marjanom Šarcem, zdaj predsednikom vlade:
Miha Troha FOTO: Osebni arhiv
MIHA TROHA
(vodja oddelka za energetiko v podjetju Comcom, 32 let)
Na poklicnem področju mi bo leto 2018 ostalo v spominu kot leto, v katerem je skupina Comcom uspešno vstopila na globalno tržišče energetike. V primerjavi z letom 2017 smo podvojili število sodelavcev in več kot petkrat povečali prihodke. Ob tem bi se rad zahvalil vsem, ki so prispevali pri ustvarjanju te zgodbe, bralcem časopisa Delo pa bi rad zaželel lep preostanek praznikov in obilo uspehov v letu 2019.
(vodja oddelka za energetiko v podjetju Comcom, 32 let)
Na poklicnem področju mi bo leto 2018 ostalo v spominu kot leto, v katerem je skupina Comcom uspešno vstopila na globalno tržišče energetike. V primerjavi z letom 2017 smo podvojili število sodelavcev in več kot petkrat povečali prihodke. Ob tem bi se rad zahvalil vsem, ki so prispevali pri ustvarjanju te zgodbe, bralcem časopisa Delo pa bi rad zaželel lep preostanek praznikov in obilo uspehov v letu 2019.
Boštjan Nachbar FOTO: Roman Šipić/Delo
BOŠTJAN NACHBAR
(nekdanji profesionalni košarkar, 38 let)
Leto si bom zagotovo zapomnil po bleščečem začetku kariere Luke Dončića v ameriški NBA. To je bil zelo pomemben dogodek tako za Luko kot za slovensko košarko in celoten slovenski šport. Če ostanem pri košarki, je leto negativno zaznamovala neuvrstitev slovenske košarkarske reprezentance, ki je bila evropska prvakinja leta 2017, na svetovno prvenstvo. To je neuspeh, ki pa ga ne moremo valiti le na košarkarje, ampak je problem globlji na organizacijski ravni.
Sicer pa si bom leto zapomnil po pristanku sonde InSight na Marsu, saj rad spremljam tehnološki in znanstveni razvoj. To je bil izjemno prijeten dogodek, videti vesele obraze strokovnjakov ob uspehu, saj smo preveč zagledani v negativne zgodbe tako doma kot širše. Premalo se zavedamo, kako veliki dosežki so pristanki na kometih ali drugih planetih, pa načrti, da bo tudi človek tja nekega dne odpotoval. Za zdaj se raje obremenjujemo, ali je sosed prejel 20 ali 21 glasov, namesto da bi govorili o stvareh, pomembnih za prihodnost. Čeprav politike ne spremljam podrobno, pa lahko poudarim, da so leto pri nas vsekakor zaznamovale tudi volitve.
(nekdanji profesionalni košarkar, 38 let)
Leto si bom zagotovo zapomnil po bleščečem začetku kariere Luke Dončića v ameriški NBA. To je bil zelo pomemben dogodek tako za Luko kot za slovensko košarko in celoten slovenski šport. Če ostanem pri košarki, je leto negativno zaznamovala neuvrstitev slovenske košarkarske reprezentance, ki je bila evropska prvakinja leta 2017, na svetovno prvenstvo. To je neuspeh, ki pa ga ne moremo valiti le na košarkarje, ampak je problem globlji na organizacijski ravni.
Sicer pa si bom leto zapomnil po pristanku sonde InSight na Marsu, saj rad spremljam tehnološki in znanstveni razvoj. To je bil izjemno prijeten dogodek, videti vesele obraze strokovnjakov ob uspehu, saj smo preveč zagledani v negativne zgodbe tako doma kot širše. Premalo se zavedamo, kako veliki dosežki so pristanki na kometih ali drugih planetih, pa načrti, da bo tudi človek tja nekega dne odpotoval. Za zdaj se raje obremenjujemo, ali je sosed prejel 20 ali 21 glasov, namesto da bi govorili o stvareh, pomembnih za prihodnost. Čeprav politike ne spremljam podrobno, pa lahko poudarim, da so leto pri nas vsekakor zaznamovale tudi volitve.
Čisto veselje, ko se zasliši potrditev opristanku na Marsu:
Andreja Gomboc FOTO: Voranc Vogel/Delo
ANDREJA GOMBOC
(astrofizičarka, profesorica na Univerzi v Novi gorici, 49 let)
Leto so zagotovo zaznamovale volitve. V času prejšnje vlade se je večletni trend upadanja javnih sredstev za raziskave ustavil in raziskovalci se zdaj sprašujemo, ali bo nova vlada imela dovolj pameti in sposobnosti, da po koncu finančne krize bistveno poveča sredstva za znanost, da bi po deležu BDP, ki ga namenjamo raziskavam, postali primerljivi s sosednjimi, razvitimi državami.
Če pogledam nekoliko ožje, lahko izpostavim dosežke svojih kolegic s centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici. Gabrijela Zaharijaš je sodelovala pri dveh pomembnih raziskavah, objavljenih v ugledni znanstveni reviji Science. Zlasti odmevno je bilo odkritje izvora visokoenergijskih nevtrinov, ki jih zaznava observatorij IceCube na Antarktiki. Ugotovili so, da je zaznani nevtrino po vsej verjetnosti prišel iz galaksije, od nas oddaljene kar štiri milijarde svetlobnih let.
Tanja Petrushevska pa je sodelovala pri opazovanjih, ki so odkrila rojstvo dvojnega sistema nevtronskih zvezd, kakršni so pomemben izvor gravitacijskih valov. Znanstveniki smo ambasadorji Slovenije v tujini, hkrati pa tudi vzdržujemo stik Slovenije z najnovejšimi odkritji in znanjem, kar je nujno za izobraževalni sistem in razvoj visokotehnoloških podjetij. Prav zato je zelo kratkovidno varčevati pri znanosti.
(astrofizičarka, profesorica na Univerzi v Novi gorici, 49 let)
Leto so zagotovo zaznamovale volitve. V času prejšnje vlade se je večletni trend upadanja javnih sredstev za raziskave ustavil in raziskovalci se zdaj sprašujemo, ali bo nova vlada imela dovolj pameti in sposobnosti, da po koncu finančne krize bistveno poveča sredstva za znanost, da bi po deležu BDP, ki ga namenjamo raziskavam, postali primerljivi s sosednjimi, razvitimi državami.
Če pogledam nekoliko ožje, lahko izpostavim dosežke svojih kolegic s centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici. Gabrijela Zaharijaš je sodelovala pri dveh pomembnih raziskavah, objavljenih v ugledni znanstveni reviji Science. Zlasti odmevno je bilo odkritje izvora visokoenergijskih nevtrinov, ki jih zaznava observatorij IceCube na Antarktiki. Ugotovili so, da je zaznani nevtrino po vsej verjetnosti prišel iz galaksije, od nas oddaljene kar štiri milijarde svetlobnih let.
Tanja Petrushevska pa je sodelovala pri opazovanjih, ki so odkrila rojstvo dvojnega sistema nevtronskih zvezd, kakršni so pomemben izvor gravitacijskih valov. Znanstveniki smo ambasadorji Slovenije v tujini, hkrati pa tudi vzdržujemo stik Slovenije z najnovejšimi odkritji in znanjem, kar je nujno za izobraževalni sistem in razvoj visokotehnoloških podjetij. Prav zato je zelo kratkovidno varčevati pri znanosti.
Ksenija Benedetti FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
KSENIJA BENEDETTI
(predavateljica in nekdanja vodja protokola, 53 let)
V mojem malem svetu so me najbolj zaznamovali izguba očeta, bolezen moža (ki je na srečo skoraj mimo) in menjava službe. V Sloveniji pa bi izpostavila: dvig minimalne plače – debate o tem, kako priti do zvišanja plač, ali z nižanjem davkov ali višanjem plač, so sicer več kot potrebne, a ukrep je bil nujen, čeprav bo žal še trajalo, da pridemo do formule minimalne plače v višini 20 odstotkov preseganja minimalnih stroškov.
Ker – uspeh neke države se meri po tem, kako živijo najranljivejše skupine, kajne? Potem uspehe naših zdravnikov na mnogih področjih, moj globok poklon. Tudi neskončne čakalne vrste v zdravstvu; ni več časa, res ga ni. Črni humor o tem, da boš prišel na vrsto za specialistični pregled iz groba, ni več smešen, niti malo. Omenila bi debate o sovražnem govoru; nisem sicer prepričana, če čemu služijo, a mi je všeč, da se o tem vsaj pogovarjamo. Pa to ni brca v desno ali levo, ampak samo sovražni govor, na vseh straneh.
Oživitev lika in del Ivana Cankarja – leto je res zabrbotalo s Cankarjem; čestitke avtorjem knjig in stripov, filmov in razstav, gledališčem in organizatorjem mnogih dogodkov; zelo lepo, navdihujoče in zaznamujoče. V svetu pa bi izpostavila vonj po razdruževanju Evropske unije (brexit, višegrajska skupina), begunsko krizo in proteste (Francija, Madžarska, Srbija, Španija - Katalonija). Pride čas, ko se tista kaplja približa robu in pade čez; ljudje imajo dovolj in to me nič ne preseneča.
(predavateljica in nekdanja vodja protokola, 53 let)
V mojem malem svetu so me najbolj zaznamovali izguba očeta, bolezen moža (ki je na srečo skoraj mimo) in menjava službe. V Sloveniji pa bi izpostavila: dvig minimalne plače – debate o tem, kako priti do zvišanja plač, ali z nižanjem davkov ali višanjem plač, so sicer več kot potrebne, a ukrep je bil nujen, čeprav bo žal še trajalo, da pridemo do formule minimalne plače v višini 20 odstotkov preseganja minimalnih stroškov.
Ker – uspeh neke države se meri po tem, kako živijo najranljivejše skupine, kajne? Potem uspehe naših zdravnikov na mnogih področjih, moj globok poklon. Tudi neskončne čakalne vrste v zdravstvu; ni več časa, res ga ni. Črni humor o tem, da boš prišel na vrsto za specialistični pregled iz groba, ni več smešen, niti malo. Omenila bi debate o sovražnem govoru; nisem sicer prepričana, če čemu služijo, a mi je všeč, da se o tem vsaj pogovarjamo. Pa to ni brca v desno ali levo, ampak samo sovražni govor, na vseh straneh.
Oživitev lika in del Ivana Cankarja – leto je res zabrbotalo s Cankarjem; čestitke avtorjem knjig in stripov, filmov in razstav, gledališčem in organizatorjem mnogih dogodkov; zelo lepo, navdihujoče in zaznamujoče. V svetu pa bi izpostavila vonj po razdruževanju Evropske unije (brexit, višegrajska skupina), begunsko krizo in proteste (Francija, Madžarska, Srbija, Španija - Katalonija). Pride čas, ko se tista kaplja približa robu in pade čez; ljudje imajo dovolj in to me nič ne preseneča.
Roman Jerala FOTO: Blaž Samec/Delo
ROMAN JERALA
(vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu, 56 let)
Zame bo šlo leto 2018 zagotovo v spomin kot izjemno na strokovnem področju. Že leto 2017 je bilo eno najboljših z vrhunskimi znanstvenimi dosežki, tako da kaj dosti bolje ne bi moglo biti. Pa je bilo. Nedvomno je bila, poleg več odličnih znanstvenih dosežkov, pridobitev projekta ERC za uveljavljene raziskovalce v letu 2018 tisti presežni dosežek, zaradi katerega ga ne bom pozabil. S to podporo bodo raziskave na enem od področij dela, proteinskem origamiju, bistveno lažje za naslednjih pet let. Skupino bom okrepil, začetek naslednjega leta pridejo še trije raziskovalci iz tujine, v Sloveniji namreč nisem uspel najti dovolj primernih kandidatov za to področje.
Letos smo z direktorjem Kemijskega inštituta ugotovili, da ne moremo in želimo več čakati na morebitno svetlo prihodnost z večjo naklonjenostjo podpore odličnim skupinam, zato gremo v nakup krioelektronskega mikroskopa. Gre za kar velik finančni zalogaj, s katerim se bo kar nekaj skupin za nekaj naslednjih let krepko zadolžilo. Prepričan pa sem, da bomo s tem instrumentom dosegli pomembne znanstvene dosežke.
Za več kot samo za piko na i je za odličen zaključek leta poskrbela serija odličnih člankov, ki smo jih objavili v roku enega meseca (dva članka s področja sintezne biologije v Nature Chemical Biology in eden s področja imunologije v Nature Communications); leto je zelo obetavno začela že objava o doslej neznanem načinu prenosa signalov pri vrsti krvnega raka v reviji Blood in pregledni članek v reviji s faktorjem vpliva 40, rezultat dela izjemnih sodelavk in sodelavcev. Tudi nekaj od njih je letos dobilo zaslužena priznanja - Tina Lebar je dobila Zlati znak Jožefa Štefana in bila izbrana kot kandidatka za Delovo osebnost leta, Mojca Benčina je prejela Zoisovo priznanje, še pred tem Preglovo nagrado KI, Iva Hafner Bratkovič pa Fulbrightovo štipendijo.
Sicer se v znanosti dogaja marsikaj zanimivega, od ved o življenju do astronomije, čeprav medije bolj razvnamejo afere kot preboji. V Sloveniji navdušuje, da je vedno več mlajših z novo energijo. Letos pa sem imel veliko priložnosti spremljati podporo znanosti v tujini, od Kitajske do Poljske. Zato me stisne, ko doma trčim ob zid povprečnosti, ravnodušja in birokratskega formalizma kot izgovora za ohranjanje statusa quo.
Kljub 20 sejam znanstvenega sveta ARRS v tem letu se zelo počasi pomikamo proti podpori odlične znanosti. Prejšnjo vlado je bolj zanimal šport kot znanost, vendar je le ustavila padanje podpore, nova vlada se mora še izkazati. Bo prevladala všečnost ali bo prostor za ambiciozno vizijo? Na pismo dobitnikov projektov ERC za podpiranje znanstvene odličnosti predsedniku vlade po skoraj štirih tednih še vedno čakamo na odgovor. Morda pa se bo izkazalo, da je bilo leto 2018 povprečno: boljše od leta 2017 in slabše od še boljšega leta 2019?
(vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu, 56 let)
Zame bo šlo leto 2018 zagotovo v spomin kot izjemno na strokovnem področju. Že leto 2017 je bilo eno najboljših z vrhunskimi znanstvenimi dosežki, tako da kaj dosti bolje ne bi moglo biti. Pa je bilo. Nedvomno je bila, poleg več odličnih znanstvenih dosežkov, pridobitev projekta ERC za uveljavljene raziskovalce v letu 2018 tisti presežni dosežek, zaradi katerega ga ne bom pozabil. S to podporo bodo raziskave na enem od področij dela, proteinskem origamiju, bistveno lažje za naslednjih pet let. Skupino bom okrepil, začetek naslednjega leta pridejo še trije raziskovalci iz tujine, v Sloveniji namreč nisem uspel najti dovolj primernih kandidatov za to področje.
Letos smo z direktorjem Kemijskega inštituta ugotovili, da ne moremo in želimo več čakati na morebitno svetlo prihodnost z večjo naklonjenostjo podpore odličnim skupinam, zato gremo v nakup krioelektronskega mikroskopa. Gre za kar velik finančni zalogaj, s katerim se bo kar nekaj skupin za nekaj naslednjih let krepko zadolžilo. Prepričan pa sem, da bomo s tem instrumentom dosegli pomembne znanstvene dosežke.
Za več kot samo za piko na i je za odličen zaključek leta poskrbela serija odličnih člankov, ki smo jih objavili v roku enega meseca (dva članka s področja sintezne biologije v Nature Chemical Biology in eden s področja imunologije v Nature Communications); leto je zelo obetavno začela že objava o doslej neznanem načinu prenosa signalov pri vrsti krvnega raka v reviji Blood in pregledni članek v reviji s faktorjem vpliva 40, rezultat dela izjemnih sodelavk in sodelavcev. Tudi nekaj od njih je letos dobilo zaslužena priznanja - Tina Lebar je dobila Zlati znak Jožefa Štefana in bila izbrana kot kandidatka za Delovo osebnost leta, Mojca Benčina je prejela Zoisovo priznanje, še pred tem Preglovo nagrado KI, Iva Hafner Bratkovič pa Fulbrightovo štipendijo.
Sicer se v znanosti dogaja marsikaj zanimivega, od ved o življenju do astronomije, čeprav medije bolj razvnamejo afere kot preboji. V Sloveniji navdušuje, da je vedno več mlajših z novo energijo. Letos pa sem imel veliko priložnosti spremljati podporo znanosti v tujini, od Kitajske do Poljske. Zato me stisne, ko doma trčim ob zid povprečnosti, ravnodušja in birokratskega formalizma kot izgovora za ohranjanje statusa quo.
Kljub 20 sejam znanstvenega sveta ARRS v tem letu se zelo počasi pomikamo proti podpori odlične znanosti. Prejšnjo vlado je bolj zanimal šport kot znanost, vendar je le ustavila padanje podpore, nova vlada se mora še izkazati. Bo prevladala všečnost ali bo prostor za ambiciozno vizijo? Na pismo dobitnikov projektov ERC za podpiranje znanstvene odličnosti predsedniku vlade po skoraj štirih tednih še vedno čakamo na odgovor. Morda pa se bo izkazalo, da je bilo leto 2018 povprečno: boljše od leta 2017 in slabše od še boljšega leta 2019?
Manca Košir FOTO: Mavric Pivk/Delo
MANCA KOŠIR
(publicistka in pisateljica, 70 let)
Hvaležna sem, da živim v tem izjemnem času, ko propada stari svet in pred našimi očmi raste drugačen, novi svet. Zelena od nekdaj, ustanoviteljica gibanja za trajnostni razvoj Slovenije TRS, sem navdušena, da je ideja krožnega gospodarstva že naša realnost, in vesela, da je postala predsedujoča evropske platforme v Bruslju hči Ladeja. Pa da imamo tudi na Slovenskem eko vas pa vse več popravljenih in recikliranih reči, za kar skrbijo od meni dragih Kraljev ulice do glamurozne kreatorke Mateje Benedetti, pa garažnih prodaj in prodajaln iz druge roke. Pa da se vse bolj zavedamo pomena v Sloveniji pridelane hrane, juhej!
Kot rojena Mariborčanka, ki imam rada to mesto, sem držala pesti in stiskala zobe za zmago novega župana; zaupam Saši Arsenoviču in njegovi ekipi, da bodo umestili Maribor v novi svet. Osebno pa sem še vedno začudena in srečna, da se je zgodila zbirka mojih 70 srčnic za 70 let Iz trebuha in neba, ki jo že prevajajo v italijanščino in nemščino. Hura za leto 2019, ki bo razdvojilo stari svet od novega, primimo se za roke in skupaj ustvarjajmo slednjega!
(publicistka in pisateljica, 70 let)
Hvaležna sem, da živim v tem izjemnem času, ko propada stari svet in pred našimi očmi raste drugačen, novi svet. Zelena od nekdaj, ustanoviteljica gibanja za trajnostni razvoj Slovenije TRS, sem navdušena, da je ideja krožnega gospodarstva že naša realnost, in vesela, da je postala predsedujoča evropske platforme v Bruslju hči Ladeja. Pa da imamo tudi na Slovenskem eko vas pa vse več popravljenih in recikliranih reči, za kar skrbijo od meni dragih Kraljev ulice do glamurozne kreatorke Mateje Benedetti, pa garažnih prodaj in prodajaln iz druge roke. Pa da se vse bolj zavedamo pomena v Sloveniji pridelane hrane, juhej!
Kot rojena Mariborčanka, ki imam rada to mesto, sem držala pesti in stiskala zobe za zmago novega župana; zaupam Saši Arsenoviču in njegovi ekipi, da bodo umestili Maribor v novi svet. Osebno pa sem še vedno začudena in srečna, da se je zgodila zbirka mojih 70 srčnic za 70 let Iz trebuha in neba, ki jo že prevajajo v italijanščino in nemščino. Hura za leto 2019, ki bo razdvojilo stari svet od novega, primimo se za roke in skupaj ustvarjajmo slednjega!
Lojze Ude FOTO: Uroš Hočevar/Delo
LOJZE UDE
(ustavni pravnik, 82 let)
2018 sta zaznamovali migrantska problematika in dogajanje v nekdanjih vzhodno-evropskih socialističnih državah, kjer odklanjajo kakršnokoli udeležbo pri reševanju migrantske krize in vse bolj omejujejo demokracijo. Omenil bi Madžarsko in Poljsko, a tendenca je splošna. Občinske volitve vsaj zame, razen v Kopru, niso prinesle kakšnega presenečenja. Izpostavil bi še zadnjo razpravo o sovražnem govoru, ki je bila zelo zanimiva. Pokazala je, kako radi ljudje uporabljajo velike besede in mislijo, da so tudi misli, ki jih imajo, velike. Tako je včasih tudi v kakšnem ločenem mnenju ustavnega sodišča ali pri drugih ustavnikih, kot jim pravim. To je zame zelo zanimivo.
(ustavni pravnik, 82 let)
2018 sta zaznamovali migrantska problematika in dogajanje v nekdanjih vzhodno-evropskih socialističnih državah, kjer odklanjajo kakršnokoli udeležbo pri reševanju migrantske krize in vse bolj omejujejo demokracijo. Omenil bi Madžarsko in Poljsko, a tendenca je splošna. Občinske volitve vsaj zame, razen v Kopru, niso prinesle kakšnega presenečenja. Izpostavil bi še zadnjo razpravo o sovražnem govoru, ki je bila zelo zanimiva. Pokazala je, kako radi ljudje uporabljajo velike besede in mislijo, da so tudi misli, ki jih imajo, velike. Tako je včasih tudi v kakšnem ločenem mnenju ustavnega sodišča ali pri drugih ustavnikih, kot jim pravim. To je zame zelo zanimivo.
