Prehodna obdobja le še pri upokojitveni starosti za ženske
Zreli za upokojitev?: Lani je bila meja, do katere se računajo malusi, pri ženskah 64 let, letos je pri 64 letih in 6 mesecih, če gre za predčasno pokojnino
Odpri galerijo
Letos mora tudi ženska, tako kot moški, dopolniti 60 let, za oba spola ostaja 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Foto Voranc Vogel
Ljubljana – Velika večina prehodnih določb iz zadnje pokojninske reforme leta 2013 oziroma iz veljavnega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Zpiz-2) se je iztekla, postopno se spreminja le še pogoj upokojitvene starosti za ženske. Zato odgovorni na prehodu leta opozarjajo na spremembe, ki bodo veljale letos.
Na vprašanje, kdaj je pričakovati novo reformo oziroma novo zaostrovanje pogojev za upokojitev, nimajo enoznačnega odgovora; zadnja reforma daje dobre rezultate, zato naj bi bil sedanji pokojninski sistem vzdržen do leta 2025, kar daje vladi dovolj časa za temeljit razmislek o nadaljnjih ukrepih in nadgradnjah na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Kakšni so letos upokojitveni pogoji in kateri parametri se spreminjajo po sedanji zakonodaji? Najprej o starostni upokojitvi. Medtem ko je lani za ženske veljal pogoj 59 let in 8 mesecev, letos prehodnega obdobja ni in mora tudi ženska, tako kot moški, dopolniti 60 let, pojasnjuje strokovnjak za to področje Edvard Longer. Minimalna pokojninska doba za starostno upokojitev se ne bo spremenila, za oba spola ostaja 40 let brez dokupa. (Spomnimo: v to je všteto obdobje, ko je bil posameznik v delovnem razmerju, s. p. ali prejemnik denarnega nadomestila za brezposelnost, ko je opravljal kmetijsko dejavnost, ne pa tudi dokupljena doba ali obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. decembra 2012, ne pa tudi dokupljena doba.)
Zaradi spremembe pogojev bi se lahko ženske, ki so se upokojevale na prehodu leta, znašle v pasti: lahko bi se zgodilo, da bi posameznica 31. decembra 2018 izpolnjevala starostni pogoj (59 let in 8 mesecev), 1. januarja 2019 pa še ne bi dopolnila odtlej zahtevanih 60 let starosti ter nima nobenih starostnih olajšav. Na to je bilo treba pomisliti decembra 2018, sicer je prva možnost za upokojitev šele 1. aprila 2019.
Starostni pogoj za ženske se spreminja tudi pri predčasni upokojitvi, pri kateri so del pokojninske dobe dokupljena leta in prostovoljno obvezno zavarovanje po 1. januarju 2013 in za katero je značilno, da se pokojnina trajno zniža zaradi malusov. Letos morata ženska in moški dopolniti minimalno 60 let in 40 let pokojninske dobe, a se predčasna pokojnina zniža za vsak mesec manjkajoče starosti do 65 let pri moških in do 64 let in 6 mesecev pri ženskah, in sicer za 0,3 odstotka na mesec, vendar največ 18 odstotkov.
Lani je bila meja, do katere se računajo malusi, pri ženskah 64 let, letos je pri 64 letih in 6 mesecih. Tako je lahko kandidatka za upokojitev potegnila kratko, če je imela pogoje za upokojitev zadnji dan leta 2018, 1. januarja 2019 pa so se ji zaradi višje starostne meje »odtegljaji« zvišali, pa tudi sam pogoj izpolni 6 mesecev kasneje. Nadoknaditi jih bo mogoče, podobno kot v prejšnjem primeru, s podaljšanjem pokojninske dobe in zvišanjem odmernega odstotka.
Pravico do nepolne starostne pokojnine (če zavarovanec nima 40 let brez dokupa) je mogoče pridobiti že prej, če kandidat (praviloma ženska) za upokojitev uveljavlja skrb za otroka, služenje vojaškega roka (moški), delo pred 18. letom starosti (oba spola). To velja le, če ima oseba vsaj 38 let pokojninske dobe brez dokupa in v omejenem obsegu: s 65 leti se meja zaradi skrbi za otroka lahko zniža za največ štiri leta, pri čemer so moški do tega znižanja upravičeni le, če so izkoristili pravico do porodniškega dopusta. Služenje vojaškega roka lahko zniža starostno mejo za največ dve tretjini služenja JLA. Nasprotno pa pri predčasni pokojnini predpisane starosti nikakor ni mogoče znižati.
Odmerni odstotki in osnova za izračun pokojnine (zaporednih 24 let, ki so za zavarovanca najbolj ugodna) se lani niso in se tudi letos ne bodo spreminjali, za izračun in odmero veljajo enaka pravila za starostno in predčasno pokojnino, razlika je le v njuni končni višini (zaradi zmanjšanja na račun starosti). Datum upokojitve – lani ali letos – lahko vpliva na pokojnino: če je zavarovanec počakal z upokojitvijo na letošnje leto, je lahko izboljšal 24-letno povprečje, če je njegova plača v zadnjih letih vključno z letom 2018 rasla. Drugi faktor, ki lahko dvigne pokojnino, je sprememba valorizacijskih količnikov. Skratka, na ministrstvu pravijo, da je upokojenec praviloma na boljšem, če se upokoji kasneje.
Pokojnina raste s podaljševanjem pokojninske dobe, in sicer se odmerni odstotek za moškega za vsako dopolnjeno leto pokojninske dobe zviša za 1,25 odstotne točke in za žensko za vsako dopolnjeno leto do konca letošnjega leta za 1,38 odstotne točke do 40 let. Treba je opozoriti, da je mogoče izkoristiti že »polovičko«, saj se odmera v resnici zviša vsakih šest mesecev za polovico omenjene stopnje.
Snovalci pokojninskega sistema, ki zaradi nizke delovne aktivnosti starejših v Sloveniji poskušajo z različnimi ukrepi okrepiti njihovo prisotnost na trgu dela, poudarjajo tudi posebne bonuse – ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino za zavarovance, ki ostanejo vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V tem primeru se odmerni odstotek vsako nadaljnje leto pokojninske dobe brez dokupa, dopolnjene v obveznem zavarovanju, vrednoti v štirih dodatnih odstotkih (vsake tri mesece odstotek več). Zavarovanec, ki kljub izpolnitvi pogojev za starostno ali predčasno upokojitev ostane aktiven in zavarovan, poleg plače dobiva 20 odstotkov pokojnine, dokler je v zavarovanju za polni delovni čas.
Po podatkih ministrstva za delo je leta 2017 število prejemnikov pokojnine iz obveznega zavarovanja raslo najpočasneje v zadnjih 27 letih, kar pomeni, da je pokojninska reforma iz leta 2013 (Zpiz-2) zaradi strožjih upokojitvenih pogojev zmanjšala priliv prejemnikov starostne pokojnine. Povprečna upokojitvena starost se je v preteklih letih zvišala, a še vedno ostaja precej pod zakonsko predpisano. Povprečna starost novih prejemnikov starostne pokojnine je bila leta 2017 visoka, 60 let in 2 meseca za ženske (dva meseca več kot leta 2016) ter 62 let in en mesec za moške (štiri mesece več kot leta 2016).
Leta 2017 je bilo v deležu 71,5 odstotka starostnih pokojnin, 13,3 odstotka invalidskih, 8,5 odstotka vdovskih in 6,4 odstotka družinskih pokojnin.
Na vprašanje, kdaj je pričakovati novo reformo oziroma novo zaostrovanje pogojev za upokojitev, nimajo enoznačnega odgovora; zadnja reforma daje dobre rezultate, zato naj bi bil sedanji pokojninski sistem vzdržen do leta 2025, kar daje vladi dovolj časa za temeljit razmislek o nadaljnjih ukrepih in nadgradnjah na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Ženske so tehtale
Kakšni so letos upokojitveni pogoji in kateri parametri se spreminjajo po sedanji zakonodaji? Najprej o starostni upokojitvi. Medtem ko je lani za ženske veljal pogoj 59 let in 8 mesecev, letos prehodnega obdobja ni in mora tudi ženska, tako kot moški, dopolniti 60 let, pojasnjuje strokovnjak za to področje Edvard Longer. Minimalna pokojninska doba za starostno upokojitev se ne bo spremenila, za oba spola ostaja 40 let brez dokupa. (Spomnimo: v to je všteto obdobje, ko je bil posameznik v delovnem razmerju, s. p. ali prejemnik denarnega nadomestila za brezposelnost, ko je opravljal kmetijsko dejavnost, ne pa tudi dokupljena doba ali obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. decembra 2012, ne pa tudi dokupljena doba.)
V praksi
Lani so se kot najmlajše lahko starostno upokojevale ženske, rojene okoli l. 1959, ki so se zaposlile po srednji šoli in delale neprekinjeno ter imajo vsaj enega otroka. Moški kolegi jim bodo sledili s kakim letom zamika. Ista generacija, ki se je redno izobraževala naprej in se zaposlila po diplomi, ima pred seboj v povprečju še štiri, pet let dela (ob isti gostoti zaposlitve). V pokoj bodo šli lahko takoj, ko bodo zbrali 40 let pokojninske dobe brez dokupa (s polno pokojnino) ali z dokupom (z malusi). Če se to ne bo zgodilo do 65. leta starosti, imajo pri tej starostni meji možnost za nepolno starostno upokojitev, manjkajoča pokojninska doba pa jim bo sorazmerno znižala odmerni odstotek za izračun pokojnine.
Lani so se kot najmlajše lahko starostno upokojevale ženske, rojene okoli l. 1959, ki so se zaposlile po srednji šoli in delale neprekinjeno ter imajo vsaj enega otroka. Moški kolegi jim bodo sledili s kakim letom zamika. Ista generacija, ki se je redno izobraževala naprej in se zaposlila po diplomi, ima pred seboj v povprečju še štiri, pet let dela (ob isti gostoti zaposlitve). V pokoj bodo šli lahko takoj, ko bodo zbrali 40 let pokojninske dobe brez dokupa (s polno pokojnino) ali z dokupom (z malusi). Če se to ne bo zgodilo do 65. leta starosti, imajo pri tej starostni meji možnost za nepolno starostno upokojitev, manjkajoča pokojninska doba pa jim bo sorazmerno znižala odmerni odstotek za izračun pokojnine.
Zaradi spremembe pogojev bi se lahko ženske, ki so se upokojevale na prehodu leta, znašle v pasti: lahko bi se zgodilo, da bi posameznica 31. decembra 2018 izpolnjevala starostni pogoj (59 let in 8 mesecev), 1. januarja 2019 pa še ne bi dopolnila odtlej zahtevanih 60 let starosti ter nima nobenih starostnih olajšav. Na to je bilo treba pomisliti decembra 2018, sicer je prva možnost za upokojitev šele 1. aprila 2019.
Starostni pogoj za ženske se spreminja tudi pri predčasni upokojitvi, pri kateri so del pokojninske dobe dokupljena leta in prostovoljno obvezno zavarovanje po 1. januarju 2013 in za katero je značilno, da se pokojnina trajno zniža zaradi malusov. Letos morata ženska in moški dopolniti minimalno 60 let in 40 let pokojninske dobe, a se predčasna pokojnina zniža za vsak mesec manjkajoče starosti do 65 let pri moških in do 64 let in 6 mesecev pri ženskah, in sicer za 0,3 odstotka na mesec, vendar največ 18 odstotkov.
Lani je bila meja, do katere se računajo malusi, pri ženskah 64 let, letos je pri 64 letih in 6 mesecih. Tako je lahko kandidatka za upokojitev potegnila kratko, če je imela pogoje za upokojitev zadnji dan leta 2018, 1. januarja 2019 pa so se ji zaradi višje starostne meje »odtegljaji« zvišali, pa tudi sam pogoj izpolni 6 mesecev kasneje. Nadoknaditi jih bo mogoče, podobno kot v prejšnjem primeru, s podaljšanjem pokojninske dobe in zvišanjem odmernega odstotka.
Foto Infografika Dela
Pravico do nepolne starostne pokojnine (če zavarovanec nima 40 let brez dokupa) je mogoče pridobiti že prej, če kandidat (praviloma ženska) za upokojitev uveljavlja skrb za otroka, služenje vojaškega roka (moški), delo pred 18. letom starosti (oba spola). To velja le, če ima oseba vsaj 38 let pokojninske dobe brez dokupa in v omejenem obsegu: s 65 leti se meja zaradi skrbi za otroka lahko zniža za največ štiri leta, pri čemer so moški do tega znižanja upravičeni le, če so izkoristili pravico do porodniškega dopusta. Služenje vojaškega roka lahko zniža starostno mejo za največ dve tretjini služenja JLA. Nasprotno pa pri predčasni pokojnini predpisane starosti nikakor ni mogoče znižati.
Odmera pokojnine
Odmerni odstotki in osnova za izračun pokojnine (zaporednih 24 let, ki so za zavarovanca najbolj ugodna) se lani niso in se tudi letos ne bodo spreminjali, za izračun in odmero veljajo enaka pravila za starostno in predčasno pokojnino, razlika je le v njuni končni višini (zaradi zmanjšanja na račun starosti). Datum upokojitve – lani ali letos – lahko vpliva na pokojnino: če je zavarovanec počakal z upokojitvijo na letošnje leto, je lahko izboljšal 24-letno povprečje, če je njegova plača v zadnjih letih vključno z letom 2018 rasla. Drugi faktor, ki lahko dvigne pokojnino, je sprememba valorizacijskih količnikov. Skratka, na ministrstvu pravijo, da je upokojenec praviloma na boljšem, če se upokoji kasneje.
Pokojnina raste s podaljševanjem pokojninske dobe, in sicer se odmerni odstotek za moškega za vsako dopolnjeno leto pokojninske dobe zviša za 1,25 odstotne točke in za žensko za vsako dopolnjeno leto do konca letošnjega leta za 1,38 odstotne točke do 40 let. Treba je opozoriti, da je mogoče izkoristiti že »polovičko«, saj se odmera v resnici zviša vsakih šest mesecev za polovico omenjene stopnje.
Na vprašanje, kdaj je pričakovati novo reformo oziroma novo zaostrovanje pogojev za upokojitev, ni enoznačnega odgovora. Foto Arhiv Dela
Snovalci pokojninskega sistema, ki zaradi nizke delovne aktivnosti starejših v Sloveniji poskušajo z različnimi ukrepi okrepiti njihovo prisotnost na trgu dela, poudarjajo tudi posebne bonuse – ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino za zavarovance, ki ostanejo vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V tem primeru se odmerni odstotek vsako nadaljnje leto pokojninske dobe brez dokupa, dopolnjene v obveznem zavarovanju, vrednoti v štirih dodatnih odstotkih (vsake tri mesece odstotek več). Zavarovanec, ki kljub izpolnitvi pogojev za starostno ali predčasno upokojitev ostane aktiven in zavarovan, poleg plače dobiva 20 odstotkov pokojnine, dokler je v zavarovanju za polni delovni čas.
Upokojitvena starost raste
Po podatkih ministrstva za delo je leta 2017 število prejemnikov pokojnine iz obveznega zavarovanja raslo najpočasneje v zadnjih 27 letih, kar pomeni, da je pokojninska reforma iz leta 2013 (Zpiz-2) zaradi strožjih upokojitvenih pogojev zmanjšala priliv prejemnikov starostne pokojnine. Povprečna upokojitvena starost se je v preteklih letih zvišala, a še vedno ostaja precej pod zakonsko predpisano. Povprečna starost novih prejemnikov starostne pokojnine je bila leta 2017 visoka, 60 let in 2 meseca za ženske (dva meseca več kot leta 2016) ter 62 let in en mesec za moške (štiri mesece več kot leta 2016).
Leta 2017 je bilo v deležu 71,5 odstotka starostnih pokojnin, 13,3 odstotka invalidskih, 8,5 odstotka vdovskih in 6,4 odstotka družinskih pokojnin.
