Preigravanje scenarijev izrednega stanja

Premier pozval poslance k podpori sprememb referendumske zakonodaje in delu na daljavo, da »zagotovijo funkcioniranje državnega zbora«.

Objavljeno
03. april 2020 06.00
Posodobljeno
03. april 2020 06.09
Do danes imajo poslanske skupine tudi možnost dodatnih predlogov na osnutek spremembe poslovnika državnega zbora, s katero bi omogočili seje na daljavo ob izrednih razmerah. FOTO: Uroš Hočevar
Ljubljana – Ob sprejemanju prvega protikoronskega zakonodajnega paketa je predsednik vlade Janez Janša poslance pozval k spremembi zakona o referendumu in ljudski iniciativi ter poslovnika državnega zbora tako, da bi imeli možnost zagotoviti delo parlamentarnih odborov in sej državnega zbora na daljavo.

Kot je bilo razbrati iz njegovih besed, je na mizi tudi možnost razglasitve izrednega stanja – o tem je vlada že razpravljala, a se za to ni odločila –, saj naj bi se po besedah Janeza Janše lahko brez sprememb sicer znašli v vakuumu, če se državni zbor ne bi mogel sestati, vlada pa pred tem še ne bi predlagala razglasitve izrednega stanja.

O izrednem stanju – ko predloge vlade potrjuje predsednik republike, državni zbor pa šele po koncu – in tudi njegovem končanju na predlog vlade namreč odloča državni zbor z najmanj 46 glasovi poslancev. Vsaj toliko prisotnih je potrebno tudi za sklepčnost državnega zbora, kjer je bil včerajšnji poziv razumljen predvsem kot žuganje, zlasti v opoziciji, od katere je tudi odvisna potrditev obeh predlogov. Tako za uvedbo sej na daljavo kot tudi ureditev postopka ravnanja v primeru zakonodaje, proti kateri referendum v skladu z 90. členom ustave ni dopusten, na primer zadeve varnosti in financ, je namreč potrebna dvotretjinska večina poslancev. Da se kljub vsemu zagotovi pravno varstvo pravice do referenduma, bi imel volivec možnost zahteve ocene ustavnosti zakona zaradi kršitve 90. člena ustave. »Potem bosta oba, prvi in drugi paket, lahko uveljavljena v istem tednu,« je poslance še pozval predsednik vlade, ki je z ustavnimi pravniki iskal rešitev za čim prejšnjo razglasitev zakonov že pred dnevi, njegov minister za javno upravo Boštjan Koritnik pa je predlog včeraj poslanskim skupinam tudi predstavljal.

O njem bi lahko presojali že danes, a verjetneje bodo šele v torek, pri čemer je jasno, da bo koalicija spremembo seveda podprla. Razmisleku o spremembi so naklonjeni v SD, v SAB odločitve še niso sprejeli, tudi LMŠ zadevo še proučuje, a ima nekaj pomislekov glede nenadne naglice. V Levici vztrajajo pri stališču iz preteklosti in bodo spremembam nasprotovali, saj, kot pravi vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec, ni pošteno odvzeti ljudem možnosti do referenduma na tak način, prav tako dvomijo o poštenem namenu predlagatelja, saj so kljub širšim dobrim namenom tudi v ta protikoronski paket poskušali vnesti protiustavne določbe. »Poleg tega pa bi bil potem tudi skrajni rok za ustavno sodišče, da odloči, ali je referendum dopusten ali ne, 44 dni. V tem času je škoda lahko že narejena, in ne majhna,« še poudarja.

Do danes imajo poslanske skupine tudi možnost dodatnih predlogov na osnutek spremembe poslovnika državnega zbora, s katero bi omogočili seje na daljavo ob izrednih razmerah. Za izvedbe takšne seje bi bila potrebna podpora vodij poslanskih skupin, katerih člani predstavljajo najmanj dve tretjini vseh poslancev. Ali bodo sodelovali na daljavo, bi morali poslanci pravočasno sporočiti predsedniku državnega zbora. Seja na daljavo bi se po predlogu snemala, odločali pa bi le z javnim glasovanjem. Večina poslanskih skupin se za zdaj zdi naklonjena predlogu, le Levica je napovedala nasprotovanje, saj jih skrbi možnost zlorab in imajo vrsto vprašanj glede informacijsko-komunikacijske tehnologije.