Preiskava v Banki Slovenije: Bruselj toži Slovenijo pred Sodiščem EU

Očitajo kršitev nedotakljivosti arhivov ECB in načela lojalnega sodelovanja.
Objavljeno
24. januar 2019 12.49
Posodobljeno
24. januar 2019 13.17
Predsednik ECB Mario Draghi je pri slovenskih organih protestiral že julija 2016 in zahteval odpravo kršitev.
Bruselj – Preiskava slovenskih organov v prostorih Banke Slovenije 6. julija 2016 bo dobila epilog na Sodišču EU v Luxembourgu.   
 
V evropski komisiji so odločili, da proti Sloveniji sprožijo postopek pred Sodiščem EU, ker je po njihovem kršila nedotakljivost arhivov Evropske centralne banke (ECB) in dolžnosti lojalnega sodelovanja. To zadeva zaseg dokumentov ECB med preiskavo v Banki Slovenije. Preiskava je povezana s sanacijo bank leta 2013.  

Kot pojasnjuje Bruselj, »so slovenski organi v okviru nacionalne preiskave proti uradnikom centralne banke, ki niso bili povezani z nalogami ECB, v prostorih Banke Slovenije zasegli podatke, ki so vsebovali dokumente in računalniško strojno opremo ECB«.

ECB zasega ni odobrila, njeni kasnejši poskusi, da bi zadevo rešili sporazumno, pa so bili neuspešni, so pojasnili v evropski komisiji.

Na ministrstvu za pravosodje so presenečeni, ker o odločitvi evropske komisije niso bili obveščeni. Besedila še nimajo in ga zato ne morejo komentirati. S. K.


Enostransko ravnanje Slovenije pri zasegu dokumentov ECB v preiskavi o zadevah po nacionalni zakonodaji v prostorih Banke Slovenije po tolmačenju evropske komisije pomeni kršitev nedotakljivosti arhivov ECB iz protokola 7 k pogodbi o delovanju EU.

Pojasnjujejo tudi, da se postopki, po katerih se skladno z zakonodajo EU lahko na zahtevo nacionalnih organov odpravijo privilegiji in imunitete institucij Unije, niso uporabili.

Komisija še očita slovenskim organom, da »niso konstruktivno razpravljali z ECB o tem vprašanju, kot to zahteva načelo lojalnega sodelovanja«. Tudi poskusi komisije, da bi razjasnili dejstva in okoliščine, menda niso bili uspešni.

Predsednik ECB Mario Draghi je že takoj po preiskavi julija 2016 poslal pismo predsedniku evropske komisije Jean-Claudu Junckerju in slovenskemu državnemu tožilstvu, v katerem je izrazil uradni protest zaradi, kot je poudaril, nezakonite zaplembe informacij ECB. Slovenske pristojne službe je pozval k odpravi kršitev.

Kot je avgusta lani v Delu poročala Suzana Kos, so na ministrstvu za pravosodje imeli vtis, da niso težava le zaseženi dokumenti ECB, ampak tudi to, da kriminalistična preiskava sploh poteka.

V primeru ugotovljenih kršitev prava na Sodišču EU morajo nacionalni organi sprejeti ukrepe v skladu s sodbo. Če članica ne izvede popravnih ukrepov, se lahko evropska komisija pritoži še enkrat in predlaga naložitev denarne kazni. To je lahko pavšalni znesek in/ali periodične denarne kazni.

Pri izračunu kazni se upošteva stopnja pomembnosti kršenih predpisov in učinek kršitev za splošne in posebne interese; obdobje, ko se zakonodaja EU ni uporabljala; zmožnost države, da plača kazen, pri čemer se zagotovi, da ima kazen odvračilni učinek. Sodišče lahko v svoji sodbi spremeni znesek, ki ga predlaga evropska komisija.