Prejemki iz šolskih skladov ostajajo obdavčeni

Prebold – Izkupički prazničnih tržnic, ki so se v zadnjih tednih vrstile po slovenskih šolah, so napolnili šolske sklade, te pa večina šol uporablja tudi za pomoč socialno šibkejšim. A ker take uporabe šolskega sklada izrecno ne določa zakon, se prejemki nad 42 evrov upoštevajo pri dohodnini. Pristojni ministrstvi že pet let iščeta rešitev, starši pa sami gasijo požare z ustanavljanjem humanitarnih društev.

Osnovna šola Prebold oziroma njen šolski sklad je v preteklem šolskem letu zadnjič izplačal pomoč dvema učencema, ki se brez tega denarja ne bi mogla udeležiti šole v naravi. Takratni ravnatelj Oton Račečič je takim izplačilom iz šolskega sklada nasprotoval, saj da niso skladni z zakonom. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja namreč določa, da se iz šolskega sklada financirajo dejavnosti, ki niso sestavina izobraževalnega programa oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, iz sklada pa se lahko zagotovijo tudi sredstva za nakup nadstandardne opreme, zviševanja standarda pouka in podobno.



Kljub temu večina šol svoje sklade uporablja tudi za reševanje posameznih socialnih stisk. Posebno problematične so šole v naravi, kjer so zneski hitro visoki. Za socialno najšibkejše poskrbi država in plača šolo v naravi v celoti, če tako odloči posebna komisija šole. Velike težave pa imajo starši, ki delajo in prejemajo plačilo, a je strošek šole v naravi zanje kljub temu previsok. Na ministrstvu za šolstvo so jasni: »Glede na navedeno zakonsko dikcijo je šolski sklad ustanovljen, da obogati dejavnosti šole oziroma omogoča nadstandardne izvedbe pouka, z zakonom pa ni predvideno, da bi znotraj šolskega sklada deloval tako imenovani socialni sklad. Šolski skladi torej v osnovi niso namenjeni za pomoč socialno ogroženim otrokom, zato izplačila iz teh skladov ne morejo biti oproščena dohodnine.«
 

Reševali in ne rešili

S problemom se že od leta 2013 ukvarjajo na ministrstvu za finance. Ker šolski skladi niso humanitarna organizacija ali dobrodelna ustanova, se vsa izplačila obravnavajo kot darila, pojasnjujejo: »Pri tem ni pomembno, ali je dohodek prejet v denarju ali v naravi. V davčno osnovo se ne všteva posameznega darila, če njegova vrednost ne presega 42 evrov oziroma če skupna vrednost daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne presega 84 evrov.« Šole skrbno spremljajo, da posamezniku ne dajo (pre)več, saj ima prav zaradi teh prejemkov lahko višjo davčno osnovo za odmero dohodnine in bi starše s tem še bolj obremenili. Posamezna šola v naravi seveda stane precej več, kot lahko dobijo brez strahu pred višjo dohodnino.




Z ministrstvom za šolstvo so imeli že več sestankov na to temo, pravijo na ministrstvu za finance: »K reševanju je treba pristopiti sistemsko, in sicer predvsem z določitvijo namena izplačil iz šolskih skladov.« Rešitev je z lansko novelo zakona pripravilo ministrstvo za šolstvo, a je novela vsebovala še veliko drugih sprememb in pred letom dni ni bila sprejeta predvsem zaradi vprašanja financiranja zasebnih šol. Skupina poslancev SDS je oktobra lani vložila nov predlog sprememb zakona, ki je reševal zgolj vprašanje financiranja zasebnih šol in padel tik pred prazniki. Kdaj bo ministrstvo za šolstvo pripravilo očitno zelo potrebno novelo zakona, četudi bi spremenili samo člene, ki niso tako razdvajajoči in bi jih v državnem zboru poslanci verjetno lahko brez težav sprejeli, ni znano. »Za napovedi o morebitnih spremembah na tem področju je še prenagljeno,« so sporočili z ministrstva.
 

Iskanje lukenj

Preboldsko šolo je po navedbah enega od staršev zaradi tistega zadnjega izplačila iz šolskega sklada za dva učenca za šolo v naravi obiskala inšpekcija: »Opozorili so, da naj za take namene denarja ne dajejo. Takrat so starši in šola že iskali druge rešitve.« Junija letos je v občini zaživelo humanitarno Društvo prijateljev mladine Prebold, njihova denarna pomoč otrokom pa ne vpliva na dohodnino staršev. Predsednica društva Mojca Štruc pravi, da so s tem našli rešitev za socialno ogrožene. Šolski sklad so preoblikovali, pove novi ravnatelj OŠ Prebold Peter Žurej: »Šolski sklad je namenjen nadstandardni izvedbi pouka. Vse, ki potrebujejo pomoč pri plačilih, pa usmerimo na društvo.«





Na podoben način za številne osnovnošolce iz tridesetih šol po državi skrbi tudi društvo Petka za nasmeh iz Ljubljane. Taka pomoč je sicer dobrodošla, a kot pravi predsednik Petke za nasmeh Milan Jakopovič, so sistemske spremembe nujne: »Ne moremo stisk reševati tako, da starši ustanavljajo društva.«