Predloga za konec epidemije ni podala stroka, prišel je od vladnih služb
Infektologinjo Bojano Beović skrbi odprtje meja, o tem strokovna skupina na ministrstvu za zdravje ni odločala. Ni ji znano, kdo je »pritiskal« za tak ukrep.
Odpri galerijo
Pogojev, da bi epidemija ostala še naprej razglašena, ni več, pravi zdravnica Bojana Beović. FOTO: Blaž Samec/Delo
Če je še v sredo strokovna skupina na ministrstvu za zdravje, ki jo vodi Beovićeva, menila, da še ni napočil čas za preklic epidemije, se je stvar čez noč spremenila. Kot je dejala Beovićeva, predlog za preklic ni prišel od stroke, pač pa iz vladnih služb, strokovna skupina pa ga je potem s pomočjo strokovnjakov iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) tudi preigrala.
Glede na upadanje števila hospitaliziranih in na novo obolelih za covidom-19 so se strinjali, da pogoji za razglas epidemije niso več izpolnjeni. »Mnogo stvari, ki jih narekuje čas v epidemiji, ni več potrebnih, saj življenje teče normalno, sočasno pa bodo ostali veljavni skoraj vsi ukrepi, s katerimi se zamejuje širitev novega koronavirusa. Preklic epidemije je zato na neki način zgolj formalnost,« je dejala Beovićeva.
Dodala je, da bo epidemija, če bo število obolelih naraščalo, lahko spet razglašena že pet minut po 31. maju. Zato se bo še naprej skrbno spremljalo stanje in se bodo ukrepi po potrebi dodatno uvajali ali sproščali. Bodisi bo znova razglašena epidemija bodisi bodo posamezne pojave virusa omejevali na lokalnih ravneh.
Sogovornico najbolj skrbi odprtje meja za državljane EU, saj je s tem glede na izkušnje iz drugih držav močno povečana možnost za nov zagon epidemije. Kot je dejala, se njihova strokovna skupina do omilitve tega ukrepa ni opredeljevala, niti ji ni znano, na čigavo pobudo se je to zgodilo.
Vesna Kerstin Petrič, v. d. generalnega direktorja direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje, je na vladni tiskovni konferenci dejala, da sproščanje režima na mejah v tem trenutku dopušča dobra epidemiološka slika, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v državah EU. Ob tem pa smo ohranili določene varnostne mehanizme, s katerimi lahko ukrepamo v primeru nenadzorovanega širjenja virusa. V Sloveniji smo z odločnim ukrepanjem epidemijo sicer uspešno zajezili, je še ocenila Kerstin Petričeva.
Pri tem pa je ključno neprestano spremljanje epidemiološke situacije tako pri nas kot v EU in širše: »Če bi se situacija spremenila, kar se bo preverjalo vsakih sedem dni, pa bomo režim na mejah primerno prilagodili,« je napovedala.
»Če se pojavi nov izbruh v slovenski okolici ali večje žarišče v Sloveniji, lahko vlada v realnem času spet zaostri ukrepe,« je poudaril vladni govorec Jelko Kacin. Če se bo pokazalo, da je v kaki državi stanje epidemiološke slike tako slabo, da bi to zahtevalo posebno ukrepanje, se bo vlada s tem soočila, je zagotovil.
Pojasnil je, da se ob vstopu v državo odloča na individualni ravni in se osebi vstop v Slovenijo lahko zavrne, če ima potrjeno okužbo ali če kaže bolezenske znake covida-19.
Kerstin Petričeva je podobno kot Beovićeva pojasnila, da vsi zaščitni ukrepi veljajo do preklica, in prebivalce pozvala k upoštevanju priporočil za socialno distanco, uporabo mask in higieno kašlja.
»Vsi smo dolžni narediti vse, kar je v naši moči, da preprečimo širjenje virusa tudi v prihodnje,« je poudarila in dodala, da bodo priporočila NIJZ po uradnem koncu epidemije predvsem moralno zavezujoča.
Konec epidemije pomeni, da se zmanjšuje pomoč gospodarstvu, da se spremenijo nekatere pravne odločbe, medtem ko vsi ukrepi, ki se nanašajo na preprečevanje širjenja okužbe, ostajajo,« je zatrdila.
Glede na upadanje števila hospitaliziranih in na novo obolelih za covidom-19 so se strinjali, da pogoji za razglas epidemije niso več izpolnjeni. »Mnogo stvari, ki jih narekuje čas v epidemiji, ni več potrebnih, saj življenje teče normalno, sočasno pa bodo ostali veljavni skoraj vsi ukrepi, s katerimi se zamejuje širitev novega koronavirusa. Preklic epidemije je zato na neki način zgolj formalnost,« je dejala Beovićeva.
Dodala je, da bo epidemija, če bo število obolelih naraščalo, lahko spet razglašena že pet minut po 31. maju. Zato se bo še naprej skrbno spremljalo stanje in se bodo ukrepi po potrebi dodatno uvajali ali sproščali. Bodisi bo znova razglašena epidemija bodisi bodo posamezne pojave virusa omejevali na lokalnih ravneh.
Skrb vzbujajoče odprtje meja
Sogovornico najbolj skrbi odprtje meja za državljane EU, saj je s tem glede na izkušnje iz drugih držav močno povečana možnost za nov zagon epidemije. Kot je dejala, se njihova strokovna skupina do omilitve tega ukrepa ni opredeljevala, niti ji ni znano, na čigavo pobudo se je to zgodilo.
Vesna Kerstin Petrič, v. d. generalnega direktorja direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje, je na vladni tiskovni konferenci dejala, da sproščanje režima na mejah v tem trenutku dopušča dobra epidemiološka slika, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v državah EU. Ob tem pa smo ohranili določene varnostne mehanizme, s katerimi lahko ukrepamo v primeru nenadzorovanega širjenja virusa. V Sloveniji smo z odločnim ukrepanjem epidemijo sicer uspešno zajezili, je še ocenila Kerstin Petričeva.
Pri tem pa je ključno neprestano spremljanje epidemiološke situacije tako pri nas kot v EU in širše: »Če bi se situacija spremenila, kar se bo preverjalo vsakih sedem dni, pa bomo režim na mejah primerno prilagodili,« je napovedala.
»Če se pojavi nov izbruh v slovenski okolici ali večje žarišče v Sloveniji, lahko vlada v realnem času spet zaostri ukrepe,« je poudaril vladni govorec Jelko Kacin. Če se bo pokazalo, da je v kaki državi stanje epidemiološke slike tako slabo, da bi to zahtevalo posebno ukrepanje, se bo vlada s tem soočila, je zagotovil.
Pojasnil je, da se ob vstopu v državo odloča na individualni ravni in se osebi vstop v Slovenijo lahko zavrne, če ima potrjeno okužbo ali če kaže bolezenske znake covida-19.
Ukrepi veljajo do preklica
Kerstin Petričeva je podobno kot Beovićeva pojasnila, da vsi zaščitni ukrepi veljajo do preklica, in prebivalce pozvala k upoštevanju priporočil za socialno distanco, uporabo mask in higieno kašlja.
»Vsi smo dolžni narediti vse, kar je v naši moči, da preprečimo širjenje virusa tudi v prihodnje,« je poudarila in dodala, da bodo priporočila NIJZ po uradnem koncu epidemije predvsem moralno zavezujoča.
Konec epidemije pomeni, da se zmanjšuje pomoč gospodarstvu, da se spremenijo nekatere pravne odločbe, medtem ko vsi ukrepi, ki se nanašajo na preprečevanje širjenja okužbe, ostajajo,« je zatrdila.
