Prekopavajo drugo grobišče žrtev povojnih pobojev

Komisija za evidentiranje in urejanje prikritih grobišč v Škofji Loki je z arheologi na območju prikritih grobišč povojnih pobojev v Lovrenški grapi že pričela izkopavati posmrtne ostanke.

Objavljeno
24. oktober 2006 16.08
Lovrenška grapa
Škofja Loka - Komisija za evidentiranje in urejanje prikritih grobišč v Škofji Loki je z arheologi podjetja Magelan iz Kranja danes na območju prikritih grobišč povojnih pobojev v Lovrenški grapi že pričela izkopavati posmrtne ostanke. Po tem ko so v ponedeljek začeli s pripravami in izkopali vrečo posmrtnih ostankov petih golenic in reber, ki so jih izkopali že lani pri sondiranju in jih nato ponovno zakopali, so v ponedeljek popoldne in danes že našli štiri okostja, pod katerimi so verjetno tudi druga.

Kot je pojasnil predsednik komisije za evidentiranje in urejanje prikritih grobišč v Škofji Loki Janez Pintar, so v ponedeljek začeli s prekopavanjem manjšega izmed dveh grobišč na območju Lovrenške grape. Na globini 60 centimetrov so odkrili štiri okostja. Pod njimi pa Pintar pričakuje posmrtne ostanke od devetih do 12 ljudi. Pintar predvideva, da gre za tiste, ki so nekaj metrov proč pokopavali domobrance, najverjetneje nemške vojake.

V bližnjem grobišču domobrancev, kjer naj bi bilo pokopanih 47 ljudi, pa so po sedanjih kopanjih zaenkrat prišli do prvih kosti, ki so precej globoko, in sicer 110 centimetrov, čeprav so običajno prvi ostanki le pol metra globoko. V tem večjem grobišču ležijo izključno domobranci, večinoma z območja Žiri, Poljan in škofjeloške okolice, je pojasnil Pintar. Pobili so jih 30. maja 1945. Torej na isti dan, ko se je odvijal poboj v bližnji Bodoveljski grapi, kjer so arheologi pred letom dni že izkopali posmrtne ostanke 25 ljudi.

Žrtve so sami sebi izkopali jamo

Arheološko izkopavanje poteka tako, da se vidi lega okostij in da se lahko le-ta sestavljajo. Tako bo jasno, na kakšen način so bili pobiti. Pri prvih štirih okostjih, ki so jih izkopali iz manjšega grobišča, kaže, da so ljudje, ki so pokopavali domobrance, tudi sami sebi izkopali jamo, v kateri so jih nato pobili in v njej zakopali.

Izkopavanja naj bi potekala ves teden in naj bi bila predvidoma končana v petek. Tedaj naj bi iz stegnenic tudi že izrezali ploščice, ki jih bodo poslali na nadaljnjo forenzično preiskavo. V mesecu dni naj bi že dobili forenzične izide iz posmrtnih ostankov in tudi rezultate DNK preiskave pri njihovih svojcih, tako da bi lahko opravili identifikacijo. Tiste posmrtne ostanke, ki jih bodo uspeli identificirati, bodo svojci lahko vzeli in jih sami pokopali.

Komisija je vse domnevne svojce žrtev v grobiščih že obvestila o izkopavanjih. Z njimi je imela tudi sestanke in Pintar je pojasnil, da se svojci z izkopom strinjajo in večinoma želijo posmrtne ostanke vzeti. Ostale žrtve povojnih pobojev pa bodo svoje zadnje počivališče našle v kostnici, ki naj bi jo zgradili v škofjeloški občini, medtem ko bodo takoj po izkopu njihove ostanke hranili v mrliški vežici na loškem pokopališču, kjer so zaenkrat pred opravljeno identifikacijo tudi ostanki žrtev, najdenih v Bodoveljski grapi.

Na škofjeloškem območju je še več kot 20 že določenih grobišč

Na škofjeloškem območju je poleg omenjenih treh grobišč sodeč po različnih pričevanjih tistih, ki so se pred pobojem uspeli rešiti ali pa so pobojem prisostvovali, še več kot 20 že določenih grobišč. Odkrivajo pa tudi nova grobišča, med katerimi so nekatera verjetno že izpraznjena. V nekaterih grobiščih so hrvaški državljani, nekje domobranci, ponekod pa tudi žrtve medvojnih pobojev, torej civilisti, je pojasnil Pintar. Težko je oceniti, koliko je vseh pobitih na loškem območju, verjetno pa bi bilo potrebno izkopati še posmrtne ostanke okrog tisoč žrtev, je dejal. Največ žrtev sicer pričakujejo v Crngrobu, kjer so pokopani hrvaški državljani.

“Niso pobijali le domobrance”

Poboji so se nedvomno dogajali tudi na Loškem gradu, ki je bil takoj po koncu vojne zbirni center, prek katerega je šlo na tisoče ljudi, je pojasnil Pintar. Prve dni po koncu vojne je vladala nepopisna gneča, neredi in brezvladje, v katerem se je dogajalo marsikaj. Ne le poboji domobrancev, pač pa tudi drugih ljudi, ki so se morebiti komu zamerili, meni Pintar.

Proces izkopavanja žrtev povojnih pobojev in njihovega raziskovanja bo po prekopu žrtev v Lovrenški grapi potekalo dalje. Pri tem Pintar upa, da bodo z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, ki je izdalo dovoljenje tudi za ta prekop, ter z državno komisijo za povojne poboje še naprej tako dobro sodelovali kot doslej.