Prekrižani načrti stotin Slovencev v Belgiji
Rdeči seznam: Slovenci iz evropskih institucij v Belgiji morajo ob prihodu domov v 14-dnevno karanteno - Kaj pa državniki?
Odpri galerijo
V Belgiji vlada oranžni korona alarm, Slovenija jo je uvrstila na rdeči seznam. Foto: Francois Lenoir/Reuters
Ljubljana – V peterici držav, ki jih je slovenska vlada v četrtek zaradi poslabšane epidemiološke slike uvrstila na rdeči seznam, je tudi Belgija, kjer je v različnih evropskih institucijah zaposlenih okrog petsto Slovencev, med njimi tudi 99 uslužbencev Ministrstva za zunanje zadeve (MZZ). Avgust je čas dopustov, osebe iz držav z rdečega seznama pa ob prihodu v Slovenijo čaka dvotedenska karantena ...
Kolikim od Slovencev v Belgiji bo odločitev slovenske vlade prekrižala načrte in kaj uvrstitev Belgije na rdeči seznam pomeni za naše državnike v na obisku v Bruslju?
Med tistimi, ki so zaradi uvrstitve Belgije na rdeči seznam, opustili načrte, da dopust preživijo v Sloveniji, je tudi Zagorjan Gašper Koprivšek. Koprivšek, ki kot svetovalec za evropske zadeve za več organizacij že tri leta in pol službuje v Bruslju, med drugim pa je že drugi mandat tudi zakladnik pri Alde, Stranki zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, doma prav zaradi epidemije korona virusa ni bil že pol leta.
Konec tega meseca je nameraval na pot z enoinpolmesečno hčerko in ženo in v Sloveniji preživeti vsaj deset dni: »Zdaj načrt spreminjam, ostajamo v Bruslju, za kak dan pa bomo morda šli tudi na belgijsko obalo. Dvotedenske karantene si v nobenem primeru ne morem privoščiti, kajti konec avgusta in v začetku septembra se tudi v Bruslju ne glede na covid spet začenja zares.« Kot pravi, je tudi Belgija pred kratkim ponovno uvedla obvezno uporabo zaščitnih mask v javnih prostorih, poleg tega pa je v večjih mestih, kot sta Bruselj in Antwerpen, maske treba nositi tudi na nekaterih bolj prometnih ulicah, na kar opozarjajo tudi table v več tujih jezikih.
Naših državnikov uvrstitev Belgije na rdeči seznam, kot kaže, ne bo huje prizadela. Kot pravijo na MZZ, zaradi pandemije covida-19 poti v Bruselj letos ni veliko; zadeve večinoma urejajo prek videokonferenc. Vrh EU, ki so se ga kot prvega po covidu-19 v živo udeležili tudi naši najvišji predstavniki, pa je bil julija, ko Belgija še ni bila na rdečem seznamu. »Sicer bi morala celotna delegacija v karanteno,« smo še izvedeli.
Na podlagi ocene epidemiološke situacije v državah in za preprečitev širjenja covida-19 je slovenska vlada na rdeči seznam poleg Belgije uvrstila še otoško državo Sveti Martin, Ekvatorialno Gvinejo, Ferske otoke in Namibijo, z njega pa črtala Belorusijo, Alžirijo, Ekvador in špansko administrativno enoto Valencio. Slednje je uvrstila na rumeni seznam. Z zelenega na rumeni seznam je Slovenija s 6. avgustom umaknila Češko, Malto, Švico in španske administrativne enote Balearski otoki, Kantabrija ter Kastilja in Leon. Na rdečem seznamu je zdaj 58 držav, na zelenem 28.
Podatka o številu vseh slovenskih državljanov, zaposlenih v evropskih institucijah, na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) nimajo, so pa v evidenci zaposlenih na MZZ trije njihovi uslužbenci zaposleni na Veleposlaništvu v Bruslju, 86 je zaposlenih na Stalnem predstavništvu Slovenije pri EU, deset – uslužbenci Morsa niso vključeni – pa jih je pri Stalnem predstavništvu Slovenije pri zvezi Nato. Ne glede na to, ali imajo osebe v Belgiji stalno ali začasno bivališče ali da se le vračajo z obiska v tej državi, jih ob prihodu, kot rečeno, po zadnji vladni odločitvi čaka 14-dnevna karantena. Izjeme so le tranzit in mednarodni prevoz oziroma promet.
Kolikim od Slovencev v Belgiji bo odločitev slovenske vlade prekrižala načrte in kaj uvrstitev Belgije na rdeči seznam pomeni za naše državnike v na obisku v Bruslju?
Med tistimi, ki so zaradi uvrstitve Belgije na rdeči seznam, opustili načrte, da dopust preživijo v Sloveniji, je tudi Zagorjan Gašper Koprivšek. Koprivšek, ki kot svetovalec za evropske zadeve za več organizacij že tri leta in pol službuje v Bruslju, med drugim pa je že drugi mandat tudi zakladnik pri Alde, Stranki zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, doma prav zaradi epidemije korona virusa ni bil že pol leta.
Gašper Koprivšek v Bruslju službuje že tri leta in pol. Foto Polona Malovrh/Delo
Konec tega meseca je nameraval na pot z enoinpolmesečno hčerko in ženo in v Sloveniji preživeti vsaj deset dni: »Zdaj načrt spreminjam, ostajamo v Bruslju, za kak dan pa bomo morda šli tudi na belgijsko obalo. Dvotedenske karantene si v nobenem primeru ne morem privoščiti, kajti konec avgusta in v začetku septembra se tudi v Bruslju ne glede na covid spet začenja zares.« Kot pravi, je tudi Belgija pred kratkim ponovno uvedla obvezno uporabo zaščitnih mask v javnih prostorih, poleg tega pa je v večjih mestih, kot sta Bruselj in Antwerpen, maske treba nositi tudi na nekaterih bolj prometnih ulicah, na kar opozarjajo tudi table v več tujih jezikih.
Tudi državniki se držijo na distanci
Od četrtka je na rdečem seznamu tudi Belgija.
V evropskih institucijah v tej državi dela okrog petsto Slovencev.
V času covida-19 naši državniki ne letijo pogosto v Bruselj.
V evropskih institucijah v tej državi dela okrog petsto Slovencev.
V času covida-19 naši državniki ne letijo pogosto v Bruselj.
Naših državnikov uvrstitev Belgije na rdeči seznam, kot kaže, ne bo huje prizadela. Kot pravijo na MZZ, zaradi pandemije covida-19 poti v Bruselj letos ni veliko; zadeve večinoma urejajo prek videokonferenc. Vrh EU, ki so se ga kot prvega po covidu-19 v živo udeležili tudi naši najvišji predstavniki, pa je bil julija, ko Belgija še ni bila na rdečem seznamu. »Sicer bi morala celotna delegacija v karanteno,« smo še izvedeli.
Rdečih že 58 držav
Prvič po drugi vojni policijska ura
V Antwerpnu so 29. julija zaradi korona virusa prvič po drugi svetovni vojni uvedli policijsko uro. Dva dni prej je Belgija zaradi hitrega širjenja okužb uvedla stroge omejitve. Pred tednom dni je povprečno število novo odkritih okužb preseglo 38 na 100.000 prebivalcev dnevno. V Belgiji je razglašen oranžni alarm. Doslej je v tej državi zaradi virusa umrlo 9.861 ljudi, vseh okuženih je 72.016.
V Antwerpnu so 29. julija zaradi korona virusa prvič po drugi svetovni vojni uvedli policijsko uro. Dva dni prej je Belgija zaradi hitrega širjenja okužb uvedla stroge omejitve. Pred tednom dni je povprečno število novo odkritih okužb preseglo 38 na 100.000 prebivalcev dnevno. V Belgiji je razglašen oranžni alarm. Doslej je v tej državi zaradi virusa umrlo 9.861 ljudi, vseh okuženih je 72.016.
Na podlagi ocene epidemiološke situacije v državah in za preprečitev širjenja covida-19 je slovenska vlada na rdeči seznam poleg Belgije uvrstila še otoško državo Sveti Martin, Ekvatorialno Gvinejo, Ferske otoke in Namibijo, z njega pa črtala Belorusijo, Alžirijo, Ekvador in špansko administrativno enoto Valencio. Slednje je uvrstila na rumeni seznam. Z zelenega na rumeni seznam je Slovenija s 6. avgustom umaknila Češko, Malto, Švico in španske administrativne enote Balearski otoki, Kantabrija ter Kastilja in Leon. Na rdečem seznamu je zdaj 58 držav, na zelenem 28.
Podatka o številu vseh slovenskih državljanov, zaposlenih v evropskih institucijah, na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) nimajo, so pa v evidenci zaposlenih na MZZ trije njihovi uslužbenci zaposleni na Veleposlaništvu v Bruslju, 86 je zaposlenih na Stalnem predstavništvu Slovenije pri EU, deset – uslužbenci Morsa niso vključeni – pa jih je pri Stalnem predstavništvu Slovenije pri zvezi Nato. Ne glede na to, ali imajo osebe v Belgiji stalno ali začasno bivališče ali da se le vračajo z obiska v tej državi, jih ob prihodu, kot rečeno, po zadnji vladni odločitvi čaka 14-dnevna karantena. Izjeme so le tranzit in mednarodni prevoz oziroma promet.
