Prelesnikova in Čeferin pri predsedniku države
Večina poslanskih skupin naklonjena Roku Čeferinu, Mojca Prelesnik bo, tako kaže, ponovila mandat informacijske pooblaščenke.
Odpri galerijo
Rok Čeferin je po oceni predsednika najprimernejši kandidat za ustavnega sodnika. FOTO: Jure Eržen
Ljubljana - Potem ko je predsednik republike Borut Pahor za primerno kandidatko za informacijsko pooblaščenko državnemu zboru predlagal Mojco Prelesnik in za ustavnega sodnika Roka Čeferina, sta se oba danes javnosti predstavila še v predsedniški palači.
Za javne predstavitve kandidatov, ki so postale običaj, se je predsednik republike Borut Pahor odločil, ker prispevajo k preglednosti in kakovosti postopkov izvolitve visokih državnih funkcionarjev ter utrjujejo zaupanje javnosti. Hkrati pa javna predstavitev omogoča, da se javnost s kandidatom spozna, še preden o njem dokončno odloči državni zbor ali ga na položaj neposredno imenuje predsednik republike.
Prelesnikova, ki je ta organ vodila že doslej, je ocenila, da je za njimi uspešen, zaradi uvedbe evropske uredbe o varstvu osebnih podatkov pa tudi prelomen mandat. Opomnila pa je, da se še vedno veliko ukvarjajo z molkom organov. Po njeni oceni ima Slovenija enega boljših zakonov na področju dostopa do informacij javnega značaja. K izboljšanju ureditve je prispevala tudi vsaka od novel zakona, sicer sprejetega leta 2003.
Čeferin je ob predstavitvi izpostavil, da se mora "pravo človekovih pravic prilagoditi družbenim spremembam, sicer izgubi stik z realnostjo in ne zmore več učinkovito reševati družbenih problemov". Odgovoril je tudi na očitke, da se zavzema za pretirano omejevanje svobode izražanja. Kot je poudaril, trdno verjame, da je svoboda izražanja ena najpomembnejših človekovih pravic, eden temeljnih pogojev vsake demokratične družbe, v kateri je treba dopustiti prost pretok informacij glede katere koli teme v javnem interesu.
Prelesnikova je bila edina kandidatka za omenjeni položaj, medtem ko je Čeferina predsednik po posvetovanjih z poslanskimi skupinami izbral med tremi kandidati, in sicer še med nekdanjim vodjem vladne pravne službe Janezom Pogorelcem in nekdanjim novinarjem Marjanom Lekšetom.
Večina poslanskih skupin, katerih vodje so se s predsednikom republike posvetovali o kandidatih, je izrazila vsaj načelno podporo Čeferinu. V SDS takrat svoje odločitve še niso razkrili, LMŠ podpira Čeferina, v NSi pa so povedali, da so bolj naklonjeni Pogorelcu.
Za javne predstavitve kandidatov, ki so postale običaj, se je predsednik republike Borut Pahor odločil, ker prispevajo k preglednosti in kakovosti postopkov izvolitve visokih državnih funkcionarjev ter utrjujejo zaupanje javnosti. Hkrati pa javna predstavitev omogoča, da se javnost s kandidatom spozna, še preden o njem dokončno odloči državni zbor ali ga na položaj neposredno imenuje predsednik republike.
Prelesnikova, ki je ta organ vodila že doslej, je ocenila, da je za njimi uspešen, zaradi uvedbe evropske uredbe o varstvu osebnih podatkov pa tudi prelomen mandat. Opomnila pa je, da se še vedno veliko ukvarjajo z molkom organov. Po njeni oceni ima Slovenija enega boljših zakonov na področju dostopa do informacij javnega značaja. K izboljšanju ureditve je prispevala tudi vsaka od novel zakona, sicer sprejetega leta 2003.
Čeferin je ob predstavitvi izpostavil, da se mora "pravo človekovih pravic prilagoditi družbenim spremembam, sicer izgubi stik z realnostjo in ne zmore več učinkovito reševati družbenih problemov". Odgovoril je tudi na očitke, da se zavzema za pretirano omejevanje svobode izražanja. Kot je poudaril, trdno verjame, da je svoboda izražanja ena najpomembnejših človekovih pravic, eden temeljnih pogojev vsake demokratične družbe, v kateri je treba dopustiti prost pretok informacij glede katere koli teme v javnem interesu.
Prelesnikova je bila edina kandidatka za omenjeni položaj, medtem ko je Čeferina predsednik po posvetovanjih z poslanskimi skupinami izbral med tremi kandidati, in sicer še med nekdanjim vodjem vladne pravne službe Janezom Pogorelcem in nekdanjim novinarjem Marjanom Lekšetom.
Večina poslanskih skupin, katerih vodje so se s predsednikom republike posvetovali o kandidatih, je izrazila vsaj načelno podporo Čeferinu. V SDS takrat svoje odločitve še niso razkrili, LMŠ podpira Čeferina, v NSi pa so povedali, da so bolj naklonjeni Pogorelcu.
