Premalo denarja za gorske reševalce

V Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS) se nad opremljenostjo ne pritožujejo, čeprav morajo drago opremo nenehno obnavljati in posodabljati, opozarjajo pa, da zagotavljanje denarja za stroške intervencij ne sledi vedno večjemu številu nesreč. Nezadovoljni so tudi delodajalci prostovoljcev, saj država še vedno ni uredila njihovega statusa.

Gorski reševalci iz Zagorja ob Savi bodo danes reševali ponesrečenca na terenu z novimi nosili, ki so jih dobili iz dobrodelne akcije Manj svečk za manj grobov. Nosila so novost na trgu, in čeprav so francoska domislica, so jih razvili tudi s pomočjo slovenskih gorskih reševalcev. »To so najprej transportna nosila z gibljivimi ročicami za nošenje, vožnjo, spuščanje po vrvi ali jeklenici. Trenutno jih imamo 17, torej so z njimi opremljene vse naše postaje,« poudarja predsednik GRZS Igor Potočnik. Nosila s pripomočki stanejo dobrih 8000 evrov.

Zveza denar črpa iz republiške uprave za zaščito in reševanje ter Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, ki skupaj zbereta približno 700.000 evrov. Z donacijami za nakup vozil se je vsota lani povečala na 900.000 evrov. »Osnovna postavka ostaja nespremenjena že desetletje, odkar smo se odcepili od Planinske zveze Slovenije,« pove Potočnik. Proračun je država takrat ocenila na približno dvesto intervencij na leto, lani so gorski reševalci posredovali 434-krat. »Denar za stroške intervencij se ne spreminja, zato leto končamo v minusu. Glede na razvoj dogodkov v zadnjih letih približno štiristo intervencij pričakujemo tudi letos,« na težavo opozarja Potočnik.

Strošek zveze ni zgolj nadomestilo gorskim reševalcem, ki za posredovanje dobijo 7,50 evra dnevnice in plačano kilometrino. Do refundacije je upravičen tudi delodajalec, ki po zakonu ne sme prepovedati reševalcu odhoda z dela. »Če sta od petih delavcev dva gasilca ali reševalca, seveda delodajalec ne more biti vesel. Največ intervencij je še vedno popoldne in ob koncu tedna, zato nimamo posebej slabih izkušenj,« pove Žarko Trušnovec, načelnik tolminske postaje GRZS, ki je med vsemi najbolj obremenjena.

GRZS že leta prek civilne zaščite neuspešno prepričuje obrambno ministrstvo, naj uredi status reševalcev. »Ko se zgodijo katastrofe, je obljub veliko, čez dva tedna spet pozabijo na nas. Trudimo se uvesti sistem, da bi bili tudi delodajalci veseli, vendar ni posluha. Za nameček prostovoljcem nov pravilnik o nujni medicinski pomoči nalaga nekaj novih nalog kot prvim posredovalcem, v zameno pa ne bomo dobili niti evra,« poudari Potočnik. Pri nas deluje 900 gorskih reševalcev, od katerih jih je 700 še vedno aktivnih.