Premalo domov, predvsem pa negovalnih oddelkov

Ljubljana – V vsej Sloveniji čaka na prostor v domovih za starejše več kot 6000 ljudi, kažejo podatki Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. To pomeni, da na bivanje v domu čaka skoraj četrtino toliko ljudi, kot je vseh mest (manj kot 21.000), kar kaže na ne najbolj domišljeno politiko oskrbe starejših.

Dokler ne prideš v položaj, ko tvoj starš ni več sposoben skrbeti sam zase, ti pa se mu zaradi obveznosti ne moreš posvetiti toliko, kot potrebuje, ne razumeš, kaj vse je narobe v sistemu oskrbe starejših. Tako je pogosto slišati svojce, ki so se, denimo po padcu, ki je povzročil zlom kolka, ali ob hitrem napredovanju demence znašli v položaju, ko ostarele mame ali očeta niso imeli kam dati. Marsikdo iz previdnosti vlaga prošnje za sprejem v dom za upokojence že leta prej, preden se je v resnici pripravljen vanj preseliti, pa tudi na več naslovov hkrati, tako da je število akutno čakajočih nekoliko manjše od 6000, vendar še vedno alarmantno.

Ob teh statistikah marsikdo opozarja, da ni na voljo samo premalo domov za starejše, ampak predvsem negovalnih oddelkov oziroma bolnišnic in da bi bila za mnoge primernejša oskrba v njih kot v socialnih zavodih. Več kot polovica stanovalcev v domovih za starejše je uvrščena v kategorijo z najbolj zahtevno nego.

Devet let čakanja na razpis

Vsaj nekoliko naj bi razmere popravil razpis, ki ga je konec junija objavilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za koncesije za 900 novih mest v domovih, in sicer po 300 v Ljubljani in Mariboru, 150 v Kranju, 90 v Kopru in 60 v Murski Soboti; pri čemer bi 150 mest v Ljubljani in vsa v Murski Soboti dobili takoj, preostalih 690 pa do leta 2020. Odpiranje ponudb bo 4. septembra in 6. novembra, po neuradnih informacijah je kar nekaj zanimanja, zlasti med tistimi, ki se s to dejavnostjo že ukvarjajo. Na naše vprašanje, kako to, da so za novi razpis potrebovali skoraj devet let, so nam odgovorili, da so vedeli, da obstajajo potrebe, vendar niso imeli zagotovljenega denarja za financiranje zdravstvene nege.

»Če hočeš, da sistem deluje, moraš ustrezno povečevati kapacitete, ki ga podpirajo. Pri nas se s tem ni ukvarjal nihče. Zadnji javni zavodi so bili zgrajeni leta 1999. En del problema je tudi, da se je ogromno denarja namenjalo za to, da bi za starejše skrbeli doma. Kar pa ni tako lahko, kot si mogoče kdo predstavlja, saj je treba izhajati iz razmer, v katerih ljudje živijo. Zelo glasne so bile promocije, češ da se bo s tem veliko naredilo, a ima to vseeno neki omejen obseg,« komentira Jaka Bizjak, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.

Razpon cen in število mest v domovih za starejše. Klik na infografiko jo odpre v večjem formatu. Infografika: Delo

Poleg premajhnega števila postelj so problemi z domovi povezani predvsem s financami. Prav z vrednotenjem zdravstvene oskrbe imajo socialni zavodi zadnje mesece vse večje težave, saj so njihovi dejanski stroški lani za kar šest milijonov presegli znesek, ki jim ga je povrnila zdravstvena blagajna. Letos naj bi ta razlika znašala že 11 milijonov.

Druga pereča tema organizacije domov so naraščajoči stroški dela. Vlada je namreč na pogajanjih s sindikati javnega sektorja dosegla sprostitev nekaterih še veljavnih varčevalnih ukrepov in odpravo plačnih anomalij. Slabše plačana delovna mesta bodo nekoliko bolje plačana od oktobra, s poračunom od 1. julija.

Marsikdo si doma ne more privoščiti

Velik del tistih, ki ne morejo več samostojno skrbeti zase, ne glede na to, ali so doma ali v domu, prejema od zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) dodatek za pomoč in postrežbo: večina najnižjega, 146 evrov, malo več kot 10.693 jih dobiva srednjega 292 evrov, do najvišjega, 418 evrov, pa je upravičenih le 740 posameznikov. A so za mnoge položnice za domsko oskrbo vseeno skoraj nedosegljivo visoke in potrebujejo za njihovo plačilo finančno podporo svojcev in tudi občine bivanja.

Uporabniki domov in njihovi svojci pa se velikokrat srečujejo predvsem s previsokimi cenami storitve. Najnižja oskrbovalnina za nekoga, ki je samostojen in povsem brez dodatne pomoči, znaša 476 evrov na mesec, za tiste, ki potrebujejo zahtevno nego, pa se lahko v nekaterih zavodih povzpne tudi na več kot 1300 evrov. Pri čemer tisti, ki dobijo prostor v zasebni nastanitvi s koncesijo, ponavadi plačajo nekoliko več kot tisti v javnih. »Eden od vzrokov za to je, da so vsi koncesionarji gradili po novem pravilniku, kar pomeni, da je standardna soba dvoposteljna s souporabo sanitarij. Javni domovi pa so bili grajeni v nekem drugem obdobju, večina pred več kot 40 leti, ko so imele sobe manjšo kvadraturo, in je v njih več postelj. Poleg tega smejo koncesionarji del svoje investicije v dom zaračunati uporabnikom,« pojasnjuje Bizjak.

Pokritost države z domovi za starejše. Klik na infografiko jo odpre v večjem formatu. Infografika: Delo

 V Domu upokojencev Ptuj, ki je s 13 milijoni evrov presežkov iz poslovanja iz prejšnjih let najpremožnejši dom v javni mreži, še niso izračunali, kaj bodo za njih pomenili nižja plačila za zdravstvene storitve in višji stroški dela. Namestnica direktorice Bernarda Kozel je povedala, da bodo morali višje plače izplačati večini od 322 zaposlenih. Lani so za plače in druge stroške v zvezi z njimi odšteli 5,8 milijona evrov ali 58,03 odstotka celoletnega prihodka. Če bi vse plače morali povišati za osem odstotkov, bi to na letni ravni pomenilo dodatnih 623.000 evrov. Glede na to, da je javni zavod lani in bo tudi letos posloval brez presežka, bi ga to pahnilo v precejšnjo izgubo. Pri tem ne gre pozabiti, da je za uravnoteženo poslovanje javnega zavoda po zakonu odgovoren ustanovitelj, torej država oziroma ministrstvo za delo, vendar se v takih primerih ustanovitelj ponavadi spreneveda in ne opravlja svoje zakonske obveznosti. Še približno 120 tisočakov pa bodo izgubili zaradi premalo plačanih zdravstvenih storitev. Skupen učinek obeh ukrepov bo tako okrog tri četrt milijona evrov manj denarja ali 7,5 odstotka celoletnega poslovnega izida.