»Premier naj medijem pošlje video«

Zaradi tehničnih napak le izjava ob odstopu ministra Lebna. Komunikacija med politiki in novinarji je eden od temeljev demokracije.

Objavljeno
01. marec 2019 06.00
Posodobljeno
01. marec 2019 09.50
V nečem so si politiki najrazličnješih orientacij vendarle enotni: delovanje množičnih medijev dojemajo v izrazito negativni luči. FOTO: Leon Vidic/Delo
Mojca Boštele, Novica Mihajlović
Mojca Boštele, Novica Mihajlović
Ljubljana – »Takšno vedenje je povsem zgrešeno. Če je hotel povedati le, da je sprejel ministrov odstop, bi zadostovalo sporočilo za javnost. Toda s tem bi izgubil priložnost za vizualno demonstracijo svoje odločnosti, česar ni želel zamuditi,« Miro Kline s FDV komentira sredino novinarsko konferenco premiera, na kateri novinarji niso dobili besede. Ker se premier boji pokazati vsako obliko nepopolnosti, se mu bo na dolgi rok to zagotovo maščevalo, je še prepričan.

Iz urada predsednika vlade odgovarjajo, da ta sam odloča, ali bo svoje stališče podal kot izjavo ali pa bo ob tem odgovarjal tudi na novinarska vprašanja. »Vse medije, s katerimi smo bili ta dan v stiku, smo obvestili, da lahko tokrat pričakujejo le izjavo, brez novinarskih vprašanj,« so sporočili. Ob tem so dodali, da so zjutraj resda najavili tiskovno konferenco, čeprav bi morali izjavo za javnost, kar so označili kot nenamerno, tehnično napako.

Strokovnjak za odnose z javnostmi, profesor Dejan Verčič s FDV, situacijo pojasnjuje prav s terminologijo. Tiskovna konferenca je prostor pogovora sklicatelja z novinarji. »Kar ne pomeni, da politik ali kdo drug ne more pozvati novinarjev, naj pridejo poslušat in posnet njegovo izjavo, ki je ne bo dodatno komentiral. Vendar to ni tiskovna konferenca, ampak podaja izjave,« pojasnjuje.

Iz društva novinarjev sporočajo, da je odločitev, ali bodo predstavniki oblasti odgovarjali tudi na vprašanja, izključno na njihovi strani. »Kot največja novinarska organizacija v državi seveda pričakujemo, da bodo na vsaki novinarski konferenci odgovarjali na vprašanja, še posebej pri tako pomembnih zadevah, kot je odstop ministra.« V nasprotnem primeru pa bo končno oceno o primernosti takšne odločitve vselej podala javnost, ki bo ostala brez odgovorov, ki bi jih zahtevali novinarji.

Bolj kritični so bili v združenju novinarjev in publicistov, kjer menijo, da je tovrstno ravnanje neodgovorno in arogantno do medijev, predvsem pa do javnosti. »Posebej premier, ki glede na ankete uživa visoko podporo, bi moral do volivcev ravnati korektno ter pojasniti svoja stališča glede dejanj njegovih ministrov.« Ob tem so še prepričani, da je takšno vedenje deloma tudi posledica dela medijev, ki so do njega servilni, namesto kritični.


 

»Razsvetljeni absolutizem«


»Ravnanje je res nekoliko nenavadno, ni pa neobičajno. Takšen način komuniciranja me rahlo spominja na slog kakšnega razsvetljenega absolutista. Javnost tega niti ne opazi, če novinarji ne začnete takšnega načina komuniciranja problematizirati.

Že to, da je dva dni pred Lebnovo razrešitvijo Šarec razlagal, da 'Cerarju za zdaj nekako verjame', izraža pogojno odpuščanje in s tem deluje kot nekakšen milostni cesar. Volivci bodo to verjetno sprejemali do takrat, ko bo premiera kdo vprašal o ukrepih, o tem, kaj je doslej naredil in česa ni. Ali pa bo do tovrstnega razmisleka pripeljal kak zunanji dejavnik, denimo kakšna nova kriza, o kateri se v zadnjem času spet toliko govori,« pravi Andraž Zorko, partner v družbi Valicon.

Za stanje demokracije ne bi bilo dobro, če bi bili politiki in mediji v prijateljskem odnosu, meni Jernej Amon Prodnik, vodja katedre za novinarstvo s FDV. »Težava je, ker tudi pri nas novinarji to nadzorstveno vlogo vedno težje izvajajo, bodisi zaradi političnih, lastniških ali ekonomskih pritiskov.« Raziskava fakultete je pred leti pokazala, da politiki delovanje množičnih medijev dojemajo v izrazito negativni luči.

»To stališče je bilo med predstavniki strank različnih političnih orientacij relativno enotno, tako da smo v zanimivem paradoksu: v resnici je prav politika tista, ki lahko v veliki meri o(ne)mogoči kakovostno novinarsko delo z institucionalnim okvirom, ki ga postavlja. Ampak hkrati politiki, ki so tako kritični, ne storijo dobesedno ničesar, da bi kakorkoli izboljšali medijsko situacijo v državi. Že samo novo medijsko zakonodajo čakamo v nedogled.«

Slabe odnose med obema stranema je zaznal tudi Miro Kline s centra za marketing in odnose z javnostmi na FDV. »V Sloveniji so med novinarji in mediji ter politiko od nekdaj prevladovali ambivalentni ali celo shizofreni odnosi. Zdaj se je s privatizacijo stanje samo še poslabšalo. Meja med uredništvom in novimi lastniki je postala še bolj prepustna za politične in poslovne vplive. Takšni odnosi s politiko so neproduktivni in škodljivi tako zanjo kot za novinarsko stroko. Na koncu tudi ne podpirajo razvoja demokracije v še vedno mladi državi,« še svari Kline.