Premier ob sklenitvi sporazumov: Partnerstvo je edina pot do uspeha

Policisti se z vlado še vedno pogajajo, delavci v pravosodju pa se z dogovorom ne strinjajo.
Fotografija: Premier meni, da danes ni čas za evforijo, vendar je doseženega kompromisa s sindikati vesel. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Premier meni, da danes ni čas za evforijo, vendar je doseženega kompromisa s sindikati vesel. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Ljubljana – Večina pristojnih ministrov – od pomembnejših je manjkal finančni minister Andrej Bertoncelj – je s predstavniki reprezentativnih sindikatov javnega sektorja dopoldne podpisala stavkovne sporazume, dogovor o plačah in drugih stroških dela ter anekse h kolektivnim pogodbam za javni sektor, negospodarske dejavnosti in posameznih dejavnosti oziroma poklicev. S tem je vladi uspelo zajeziti stavkovni val, ki so ga sindikalisti napovedali za prihodnje tri dni.

Tik pred zdajci so svoj podpis odtegnili v sindikatu delavcev v pravosodju, podpisali ga niso niti v sindikatu vojakov, kot je znano, ga nista sklenila niti oba policijska sindikata, ki se z vladno stranjo še vedno intenzivno pogajata glede svojih stavkovnih zahtev. V obeh stavkajo od prvega oktobra.
 

Šarec previdno zadovoljen


Zbrane je uvodoma nagovoril premier Marjan Šarec, ki se je vsem sodelujočim zahvalil za potrpljenje in razum. Dejal je, da so bili marca prekinjeno delo – po odstopu njegovega predhodnika Mira Cerarja so pogajanja padla v vodo – dolžni nadaljevati. »Pri dogovoru je vedno tako, da nikoli niso vsi zadovoljni. Partnerstvo je edina pot, ki lahko vodi do uspeha,« je povedal in dodal, da je bilo izpogajano največ, kar lahko državni proračun prenese.  

Podpis stavkovnih sporazumov, dogovora o plačah in aneksov h kolektivnim pogodbam z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo<br />
 
Podpis stavkovnih sporazumov, dogovora o plačah in aneksov h kolektivnim pogodbam z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
 


Šarec je še posvaril pred ustvarjanjem umetnih konfliktov med javim in realnim sektorjem, za uspeh morata oba delati z roko v roki, je prepričan.


 

Enako marca ponujal Cerar


Podpisani dokumenti prinašajo dvig plač za večino zaposlenih v javnem sektorju (izjema so zdravniki, funkcionarji in direktorji) in tudi zvišanje dodatkov, denimo za nočno, nedeljsko, praznično delo in deljen delovni čas. Vsi zaposleni bodo dobili vsaj en plačni razred več, nekateri celo dva, tri ali štiri.

Štiriodstotni dvig plače oziroma en razred več bodo prejeli zaposleni, ki so uvrščeni do vključno 26. plačnega razreda oziroma mesečno prejemajo 1173 evrov bruto. Tisti, ki lani znotraj odprave plačnih anomalij še niso prejeli povišanja, bodo pridobili dva plačna razreda. Za toliko se bodo plače povišale še večini nad 26. plačnim razredom, enega več pa bodo dobili zaposleni na delovnih mestih, ki zahtevajo opravljen magisterij, doktorat ali specializacijo.  

Poleg tega bodo po en plačni razred prejeli učitelji, ki opravljajo razredniško delo, ter medicinske sestre in babice na najzahtevnejši deloviščih. Na zahtevo Počivavškove pogajalske skupine se uvaja jubilejna nagrada za 40 let delovne dobe, zvišuje se odpravnina ob upokojevanju. Socialno najbolj ogroženim, ki prejemajo minimalno plačo ali manj kot to, so sindikati izborili decembrski poračun regresa, ki bo znašal 200 evrov bruto.
 

Po novem letu spremembe krovne zakonodaje


FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Jakob Počivavšek
, vodja druge pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja, je bil zadovoljen, da so povišanje zagotovili tako rekoč vsem javnim uslužbencev ter uresničili svoje zahteve glede financiranja dvigov. »Zagotovo pa s tem naše delo še ni končano. Z vlado smo se dogovorili za analizo sistema napredovanj in kariernega sistema v javnem sektorju, prav tako se bomo usklajevali glede sprememb zakonov o sistemu plač v javnem sektorju in javnih uslužbencih. Pričakujem, da bomo kmalu po novem letu pričeli z delom.«

Skupni stroški za državno blagajno bodo znašali 308 milijonov evrov, prav toliko, kot je sindikatom ponujala že Cerarjeva vlada, dvige pa bodo uveljavili v dveh letih.


Sindikalna naloga: Podpreti zakon o minimalni plači


FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Z doseženim je bil zadovoljen tudi prvi sindikalist javnega sektorja Branimir Štrukelj, ki je ocenil, da sposobnost dogovora kaže na stabilizacijo razmer. Opozoril je, da policijski sindikat, ki spada v njegovo konfederacijo sindikatov javnega sektorja, še vedno stavka, sindikat delavcev v pravosodju pa sporazuma ni podpisal, saj vladna stran ni upoštevala nobene od njihovih zahtev.

»Trdno sem prepričan, da se je vlada zelo mačehovsko obnašala do zaposlenih v pravosodju. V prihodnjih mesecih ni izključena njihova stavka,« je napovedal. Hkrati se je spretno izognil odgovoru na vprašanje, ali se bo pojutrišnjem udeležil shoda za višje plače v gospodarstvu, in ocenil, da je na sindikatih trenutno naloga podpreti zakon o minimalni plači. Ta enako boli v javnem kot zasebnem sektorju, zato želijo, da se poveča na 700 evrov neto in da se iz nje izločijo vsi dodatki. Kot je poudaril, je več prejemnikov minimalne plače sicer v javnem sektorju, kar 7500.
 

Bojazen, da vlada ne bo zagotovila denarja


Štrukelj, sicer glavni tajnik sindikata vzgoje in izobraževanja Sviz, je naštel še, da bo sklenjeni dogovor vplival na 60.000 zaposlenih. Komentiral je v javnosti večkrat slišano ugibanje, kako bo z zagotavljanjem denarja za višje plače: »Ne morem si predstavljati, da vlada za zvišanje ne bi zagotovila dodatnih sredstev.«

Podpisano bo vsekakor uresničeno, je pomiril minister za javno upravo Rudi Medved. Vlada je po njegovih besedah zagotovila sredstva za leta 2019, 2020 in 2021, na katera se dogovori nanašajo.

Preberite še:

Komentarji: