Prenovljena lekarna Mirje, darovalec pa pozabljen

Lekarna je po šestih letih propadanja dobila novo podobo.

Objavljeno
08. maj 2018 11.00
Posodobljeno
08. maj 2018 10.30
Prenovljena lekarna Mirje.
Brigite Ferlič Žgajnar
Brigite Ferlič Žgajnar
Čeprav je Bohinc z darovanjem prostorov naredil hvalevredno potezo, prenovljena lekarna ne bo nosila njegovega imena. Za to si je zaman prizadeval Paul T. Stuller, solastnik v stavbi, kjer ima sedež tudi njegovo podjetje Baron & Baron. V Lekarni Ljubljana se za preimenovanje niso odločili, češ da ima lekarna že od leta 1948 ta naziv, kar zagotavlja boljšo prepoznavnost med meščani. Vendar ta naziv zadnjih šest let ni pomenil nič, saj lekarna ni delovala.

image
Lekarna Ljubljana Ohranjen star inventar.

 

Za prenovo 300 tisočakov


Nepretrgoma je bila odprta od leta 1931 do 2011, ko so jo zaradi obnove zaprli. O tem, kako so odtlej prostori klavrno propadali in kako mačehovski odnos do podarjene dediščine so v tem obdobju izkazovali njeni gospodarji, smo v Delu pisali januarja 2016. Čudili smo se, da je fakulteta za farmacijo leta 2010 za 220 tisoč evrov kupila še sosednje prostore, potem pa tudi te, z izgovorom, da se zaradi neurejene etažne lastnine ne da nič narediti, prepustila zobu časa.

V zadnjih mesecih so nekdanje lekarniške prostore v velikosti 166 kvadratnih metrov končno odrešili prahu, pajčevin in vlage. Lekarna Ljubljana je s soglasjem fakultete za farmacijo vanje vložila skoraj 300 tisoč evrov (brez davka). Del teh sredstev bodo kompenzirali z najemnino za prostore, ki jo plačujejo fakulteti. Ta znaša 10 evrov na kvadratni meter, skupaj torej okoli 1700 evrov na mesec.

Prenovljeni so vsi prostori. Antikvintete Trop so restavrirale originalno, več kot sto let staro pohištvo in del opreme. V lekarni sta urejena tudi dva prostora, namenjena izvajanju študentske prakse fakultete za farmacijo. Pri obnovi je sodeloval zavod za varstvo kulturne dediščine.

Stullerjevo podjetje pa je že pred časom obnovilo bakreni napis Lekarna iz leta 1931 na pročelju ter reliefa hišnih zaščitnikov Eskulapa in Hygieie.

Zgodba stare lekarne
Pavle Bohinc se je rodil pred sto petimi leti kot edini sin Andreja Bohinca, ki je leta 1906 ustanovil lekarno Pri kroni, in Pavle Bohinc, rojene Zavašnik. Po očetovi smrti je njegova mama, sicer učiteljica, nadaljevala z lekarniško dejavnostjo, ki jo je strokovno prevzel Janko Koritzky. Lekarna se je imenovala Lekarna Andrej Bohinc in nasledniki. Leta 1931 je Bohinčeva dogradila stavbo na Trgu mladinskih delovnih brigad 2 in se vanjo preselila s sinom in dejavnostjo.

Pavle je leta 1934 diplomiral na farmacevtskem oddelku zagrebške fakultete in dve leti pozneje postal magister farmacije, leta 1941 je prevzel lekarno. Leta 1945 so jo morali prisilno prodati, vsi prostori v hiši, razen njegovega osebnega stanovanja, pa so bili nacionalizirani. Ustanovljena je bila državna lekarna Mirje, ki je bila nato na začetku sedemdesetih vključena v javni zavod Lekarna Ljubljana. Bohinc je premoženje, do katerega je bil upravičen v procesu denacionalizacije, v oporoki zapustil tudi fakulteti. Tam je nazadnje vodil katedro za farmakognozijo, pred tem pa je bil ravnatelj srednje farmacevtske šole, honorarno je sodeloval v Leku, bil je predsednik sekcije za farmacevtsko tehnologijo pri jugoslovanski zvezi farmacevtskih društev ...

V znak hvaležnosti in v spomin na plemenito delo so mu leta 2003 v avli fakultete za farmacijo postavili portret v bronu. Podjetnik Paul T. Stuller pa je v znak spoštovanja njegovi mami Pavli Bohinc v glavni veži hiše, v kateri je lekarna, postavil kamnito spominsko tablo.