

Obdavčitev kriptovalut v Sloveniji, o kateri se razpravlja že več let, se zdi znova v daljni prihodnosti. Kolegij predsednice državnega zbora je na pobudo največje koalicijske stranke, Gibanja Svoboda, z dnevnega reda decembrske seje umaknil odločanje o predlogu Zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev.
Uradni razlog za zamik je, kot je pojasnila vodja poslanske skupine Nataša Avšič Bogovič, preprosto pomanjkanje časa. Stranka naj bi prejela »veliko predlogov« za spremembe, ki pa jih zaradi aktualnega dogajanja še niso uspeli podrobneje proučiti.
V Gibanju Svoboda so za 24ur.com pojasnili, da se jim z obravnavo ne mudi, saj zakon, »četudi bi [ga] sprejeli na decembrski seji, z letom 2026 še ne bi začel veljati«. Zato so se odločili, da si bodo za morebitne popravke in izboljšave vzeli več časa, kar naj bi bila praksa pri zakonih, ki uvajajo korenitejše spremembe.

A ta zamik ni nujno le tehnične narave. Kot opozarjajo pri časniku Finance, poteza v praksi pomeni, da dobički iz kriptovalut prihodnje leto zagotovo ne bodo obdavčeni. Ob upoštevanju dejstva, da bodo prihodnje leto parlamentarne volitve, pa Finance ocenjujejo, da bi davek, »če sploh«, lahko dobili šele leta 2027.
Čeprav je ministrstvo trdilo, da se s predlogom usklajuje z evropskimi trendi (kot je uredba MiCA), bi bila predlagana 25-odstotna stopnja med višjimi v regiji. Za primerjavo: Madžarska ima 15-odstotno, Poljska 19-odstotno, Italija 26-odstotno in Avstrija 27,5-odstotno stopnjo.
Predlog, ki je zdaj romal nazaj v predale ministrstva, je sicer dodobra vznemiril slovensko kripto skupnost. Ministrstvo za finance je želelo slediti mednarodnim trendom večje regulacije in transparentnosti ter predlagalo uvedbo 25-odstotnega davka na dobiček iz kriptosredstev.

Zakon naj bi po prvotnem predlogu stopil v veljavo 1. januarja 2026, ključne točke pa so bile:
Kaj bi bilo obdavčeno? Za »odsvojitev« bi štela menjava kriptosredstva v tradicionalno valuto (npr. evre) ali neposreden nakup blaga oziroma storitev.
Kaj ne bi bilo obdavčeno? Ključno je, da menjava enega kriptosredstva za drugega (npr. bitcoin za ether) ne bi štela za obdavčljiv dogodek. Prav tako ne prenosi med denarnicami istega lastnika.
Kako bi se računal davek? Davčna osnova bi bil dobiček, dosežen v enem letu – torej razlika med seštevkom vrednosti ob prodaji in seštevkom vrednosti ob pridobitvi.
Obveznosti zavezancev: Posamezniki bi morali sami voditi natančno evidenco vseh pridobitev in odsvojitev ter enkrat letno finančni upravi oddati davčni obračun.
Predlog je že ob prvi objavi naletel na ostre odzive. V Bitcoin društvu Slovenije so ga denimo označili za »nejasnega« in »pomanjkljivega« ter proti njemu tudi zbirali podpise. Zdi se, da so bile pripombe civilne družbe, skupaj s številnimi drugimi, vsaj začasno uslišane.
Komentarji