Preplah glede subvencioniranja glasbenih šol za zdaj odveč

Ljubljana – V Sloveniji je dolga tradicija glasbenega izobraževanja, deluje razvejan sistem glasbenih šol, zadnja leta pa ustanavljajo tudi vse več zasebnih. Mirno in spokojno je bilo njihovo delovanje, dokler ...

Pred desetimi leti so najprej uvedli skrajšan program pri pouku inštrumentov (z deset na osem let), kar je gotovo spremenilo način dela. Nato je zavladalo hujše ogorčenje, ko so na začetku oktobra 2012 izvedeli, da je financiranje glasbenega šolstva izpadlo iz proračuna, kar se je nekaj mesecev pozneje izkazalo za pomoto in so lahko delo nemoteno nadaljevali.

Zadnji udarec na področju glasbenega šolstva pa se je zgodil oktobra lani, ko je vlada napovedala znižanje subvencij glasbenega šolstva. S tem bi se povečali prispevki staršev, češ da »glasbeno šolstvo ne spada v »okvir obveznega izobraževanja«. Ogorčen je bil Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz), vrstili so se medijski prispevki – tako glasbenih šol kot tudi staršev otrok, ki obiskujejo glasbene šole, ter številnih glasbenikov in društev –, katerih avtorji so prepričano poudarjali, da je široko dostopno javno glasbeno šolstvo v Sloveniji dolgoročno korist družbe in ga ni mogoče obravnavati samo skozi prizmo stroška in finančnega bremena državne blagajne.

Preplah se je polegel

Jesenski preplah se je polegel, financiranje glasbenih šol (za zdaj) ostaja nespremenjeno.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v prihodnosti ne načrtuje radikalnih posegov na področju delovanja glasbenih šol, ki bi lahko ogrozili doseženo visoko raven kakovosti glasbenega šolstva, zgrajeno v dolgih letih. Povedali so nam, da »bodo skrbeli za čim bolj racionalno porabo sredstev, ki so namenjena izvedbi programov glasbene šole in za rast kakovosti izvedbe programov«.

Dolga zgodovina

Glasbeno izobraževanje na slovenskih tleh sega v obdobje druge polovice 19. stoletja, ko so imenitnejše družine lahko plačevale usluge poučevanja. Sistem glasbenega izobraževanja, kakršnega poznamo danes, pa se je vzpostavil nekaj let po drugi svetovni vojni, profesorje, ki so prej poučevali na Glasbeni matici, so premestili v glasbene šole.

Na ministrstvu so nam povedali, da je vpis v glasbene šole v šolskem letu 2014/15 enak kot preteklo šolsko leto, saj si ni nobena šola (ne javna in ne zasebna) v skladu z 21. členom zakona o glasbenih šolah pridobila soglasja ministra k širitvi dejavnosti. Vendar je interes za vpis v glasbeno šolo vedno občutno večji od razpoložljivih prostih vpisnih mest.

V slovenski izobraževalni sistem je enakopravno vpeto glasbeno šolstvo s 54 javnimi ter 13 zasebnimi glasbenimi šolami, dvema konservatorijema in še tremi gimnazijami, ki izvajajo program umetniške gimnazije, Akademijo za glasbo, oddelkom za muzikologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani in oddelkom za glasbeno pedagogiko na pedagoški fakulteti v Mariboru. »Govorimo o izobraževalnem sistemu, ki omogoča vpis otrokom vseh premoženjskih kategorij ter zagotavlja celotno vertikalo izobraževanja in pridobitev čim višje stopnje izobrazbe,« pojasnjujejo na ministrstvu.

Kljub krizi večji vpis

V Glasbeno šolo Velenje je v šolskem letu 2014/2015 vpisanih 856 učencev, v ljubljansko GŠ Franca Šturma 985, v zasebni Glasbeni atelje Tartini pa 180 učencev. Vpis se z leti kljub težjim gospodarskim in socialnim razmeram povečuje, so nam povedali na vseh treh glasbenih šolah. Kako komentirajo zadnje predloge vlade, da bi zmanjšali subvencioniranje glasbenih šol?

Ravnatelj velenjske GŠ Boris Štih meni, »da je neutemeljena trditev ministrstva za finance, da lahko posegamo v financiranje osnovnega glasbenega izobraževanja zato, ker to ni obvezen program«. Ministrici za šolstvo so postavili vprašanje, »kateri programi v Sloveniji pa so obvezni?«. Lahko potem v prihodnjih varčevalnih ukrepih pričakujemo, da bodo financiranje srednjih šol in fakultet plačevali starši, je zaskrbljen Štih.

»Veseli me, da so bili številni argumenti za ohranitev obstoječega sistema organizacije in financiranja glasbenega izobraževanja v Sloveniji tako prepričljivi, da se lahko v glasbenih šolah ponovno vrnemo k svojemu delu: vzgajanju mladih glasbenikov, ki bodo svojo profesionalno življenjsko pot nadaljevali na srednjih in visokih glasbenih šolah, vzgajanju mladih, ki bodo kot amaterski glasbeniki v številnih zborih, orkestrih in kulturno-umetniških društvih dvigovali kulturno življenjsko raven v svojem okolju,« pa je povedala Magdalena Međeral, ravnateljica Glasbene šole Franca Šturma. »Nadaljevali bomo lahko svoje delo kot organizatorji kulturnega življenja v lokalnem okolju, kot ambasadorji glasbe in dobre volje na mnogih nastopih v vrtcih, šolah in bolnišnicah, v domovih za ostarele in drugod, kjer učenci glasbenih šol in njihovi učitelji vedno z veseljem pokažejo svoje dosežke, bodisi kot solisti bodisi kot člani različnih ansamblov ali orkestrov.«

Ne šolnina, ampak akontacija

Iz državnega proračuna zaposleni v glasbenih šolah dobivajo sredstva za plače, prispevke, jubilejne nagrade, regres. Materialne stroške, regres za prehrano in prevozne stroške jim v deležu sofinancirajo njihove ustanoviteljice, razliko pa starši (kot akontacijo materialnih stroškov). »Torej starši ne plačujejo šolnine, temveč razliko kot akontacijo materialnih stroškov, ki na mesec v povprečju znaša 30 evrov,« je poudaril Štih. »Glasbeni atelje Tartini ima status zasebne šole, ministrstvo sofinancira 85 odstotkov stroškov za plače, Mestna občina Ljubljana pa del materialnih stroškov,« sta povedala Vildana in Vlado Repše, ki vodita GA Tartini. »Letna šolnina za učenca, ki obiskuje program glasba (inštrument, nauk o glasbi, glede na predmetnik pa še orkester in pevski zbor) znaša 1430 evrov. Znesek zajema razliko do sto odstotkov stroškov dela in materialnih stroškov ter nadstandarde.«

Dolga in zahtevna pot

V tem, da so glasbene šole nujni in potrebni sestavni del izobraževanja mladih, so si edini. Međeralova pravi, da jo vedno znova prevzamejo občutki zadovoljstva, ko na odru vidi skupino otrok ali mladostnikov, ki si skupaj prizadevajo za ubrano muziciranje in svoje navdušenje za glasbo prenašajo na poslušalce. »Zavedati se moramo, da je pot do teh izjemnih trenutkov lepih glasbenih doživetij dolga in zahtevna. Potrebnih je veliko ur vaj, trdega dela in odrekanja, a je neizmerno pomembno to, da se mladi glasbeniki na tej izobraževalni poti utrjujejo v svoji delavnosti, vztrajnosti in želji po napredku. Pomembno je, da svojo glasbeno nadarjenost lahko razvijajo pod vodstvom usposobljenih učiteljev in da imajo možnost šolanja na osnovni, srednji in univerzitetni stopnji.« Štih pa je dejal, da so »izkušnje, ki jih otroci pridobijo v glasbenih šolah, neprecenljive, tako zaradi pridobivanja delovnih navad kot tudi izkušenj nastopanja in podobno.«

Glasbene šole, tako javne kot zasebne, obiskuje okoli 13 odstotkov osnovnošolcev, kar je precej več kot pred desetletji.

Mimo statistike

Vsak četrti otrok se uči igrati klavir, vsak deseti violino ali kitaro, tako kažejo podatki republiškega statističnega urada izpred dveh let. Isti viri sporočajo, da je bilo v šolskem letu 2012/13 v glasbenih šolah zaposlenih 1964 učiteljev in 60 korepetitorjev. Ti so poučevali skoraj 26.000 učencev. Glasbene šole pa so, mimo statistike, v zadnjem desetletju izšolale nekaj vrhunskih glasbenikov, ki so glasbo najprej spoznavali v nižji glasbeni šoli ter nadaljevali na srednji in visokošolski stopnji.