Židanova obljuba o koncu sanacije pravljica za lahko noč

Posledice vetroloma: Država ni sanirala še niti polovice svojih gozdov – Zasebniki bolj prizadevni

Objavljeno
18. junij 2018 06.00
Posodobljeno
18. junij 2018 06.49
Sanacija razdejanja, ki ga je povzročil vetrolom decembra lani, je šele na polovici. Na fotografiji območje Snežnika.
FOTO: Tomi Lombar
Kočevje - Gozdarji s strahom pričakujejo konec meseca, ko bo izletela prva letošnja generacija podlubnikov. Ker po decembrskem vetrolomu niso sanirali še niti polovice od skupaj 2,2 milijona kubičnih metrov poškodovanega drevja, predvsem smrek, bodo podlubniki imeli idealne razmere za razvoj in pustošenje.

Gozdarji zato pričakujejo, da bodo morali v prihodnjih dveh do treh letih posekati še od dva do štiri milijone kubičnih metrov napadenih dreves. Ker sanacija poteka tako počasi, pa verjetno še precej več. Po napovedih donedavnega kmetijskega ministra Dejana Židana bi morali polomljeno drevje iz državnih gozdov odstraniti že do začetka maja.

 

Polomljeno drevje že napadeno

»V naših pasteh za lubadarje jih še nismo opazili,« pravi Katja Konečnik, vodja kočevskega zavoda za gozdove. »To pa ne velja za podrta drevesa. Kar leži, je lubadar napadel.« V prihodnjih letih največjo škodo zaradi lubadarja pričakujejo prav na območjih, ki so bila najbolj poškodovana v decembrskem vetrolomu, saj je bilo med polomljenim in izruvanim drevjem 90 odstotkov smreke. Na območju kočevskega zavoda za gozdove je podrl slabih 800.000 kubičnih dreves, na postojnskem nekaj več kot 400.000, na območju Nazarij in Slovenj Gradca po 260.000 kubičnih metrov.

A to še niso dokončne količine, pravijo na Slovenskih državnih gozdovih (SiDG): »Izkušnje kažejo, da dejanska škoda na koncu presega ocenjeno.« V državnih gozdovih, ki jih je največ na Kočevskem in Notranjskem, je poškodovanih najmanj 1,2 milijona kubičnih metrov dreves, kar je toliko, kolikor je letni posek v državnih gozdovih. »Na nekaterih območjih je sanitarna sečnja večkratnik letnega poseka, po površini pa je poškodovanih prek 60 odstotkov državnih gozdov,« pravijo v SiDG.

image
Sanacija gozdov po vetrolomu decembra lani. FOTO: Delo


Dejan Židan, nekdanji minister za kmetijstvo, je nekaj dni po katastrofi v začetku decembra lani in še marca letos zagotavljal, da bodo vsa poškodovana drevesa iz državnih gozdov odstranjana do začetka maja. Toda po podatkih zavoda za gozdove je bilo do konca maja v državnih in zasebnih gozdovih posekanih komaj polovica vseh poškodovanih dreves, samo v državnih pa komaj dobrih 40 odstotkov. Na SiDG pravijo, da zaradi obsega poškodovanega drevja, vremenskih razmer, omejenih zmogljivosti, nevarnosti dela v gozdu, območij brez cest in podaljševanja postopkov oddaje del zaradi javnih razpisov.

»Les, ki ga napadejo podlubniki, se kmalu obarva sivomodro, kar je posledica okužbe z glivami, ki jih s seboj na drevo prinesejo podlubniki. Zaradi obarvanja se zniža prodajna vrednost lesa v povprečju za okoli 30 evrov na kubični meter, če lubje odpade in les začne pokati, pa tudi za prek 50 evrov na kubični meter,« pravi Andrej Breznikar.

 

»Sanacija ni prepočasna«

Kot pravijo, imajo na terenu dnevno okoli 400 delavcev, sanacija pa glede na okoliščine po njihovem ne poteka prepočasi: »Nemogoče je pričakovati, da bi lahko v dveh ali treh mesecih in ob snegu posekali in spravili količine, ki presegajo letni posek in ko je ponekod prizadetih tudi prek 70 odstotkov površin.«

Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove Slovenije počasnost sanacije prav tako povezuje z vremenom, omejenimi zmogljivostmi izvajalcev, premajhno rabo strojne sečnje in premalo razpoložljivimi žičnicami. Zavod lahko zaradi zamud uvede prekrškovne postopke, ki pa gozdu po njegovem ne bodo pomagali. Ker ima napaden les bistveno manjšo vrednost, bo namnožitev lubadarja povzročila ne le okoljsko, ampak tudi veliko gospodarsko škodo, saj je 53 odstotkov Slovenije poraščene z gozdovi, s čimer se po gozdnatosti uvršča na tretje mesto v EU za Švedsko in Finsko. Ker po žledolomu leta 2014 vsega poškodovanega drevja niso sanirali, so podlubniki v naslednjih treh letih napadli več kot 6,5 milijona kubičnih metrov iglavcev.

»Glede na izkušnje lahko v naslednjih treh letih zaradi namnožitve podlubnikov pričakujemo dodaten posek od dveh do štirih milijonov kubičnih metrov napadenih dreves. Najhujše napade pričakujemo v drugi polovici leta 2019, v drugi vegetacijski dobi po vetrolomu,« pravi Breznikar, ki opozarja, da se bodo posledice vetroloma gospodarjenju z gozdovi poznale več desetletij.
Samo sanacija gozdov je ocenjena na sedem milijonov evrov.

- Razlogi za počasen posek so slabo vreme, omejene zmogljivosti izvajalcev in premalo strojne sečnje.
- Posekati bo treba še 2 do 4 milijone kubičnih metrov dreves.
- Najhujše napade podlubnikov je pričakovati drugo polovico 2019.
- Sanacija gozdov bo stala 7 milijonov evrov.