Preseči je treba starizem
Strokovni simpozij: Okrepiti bi bilo treba mrežo patronažne dejavnosti, menijo v društvu DMSBZT
Odpri galerijo
Preseči je treba kronološki pogled na starost, ki krepi starizem in povzroča starostno diskriminacijo, so poudarili v DMSBZT. Foto Tadej Regent
Uvedba dolgotrajne oskrbe ni več dilema ali ideološko vprašanje, temveč realnost, ki zahteva jasno definicijo dolgotrajne oskrbe in premišljeno načrtovane aktivnosti, ki bodo dolgoročno zagotavljale vzdržen sistem, tu pa imajo pomembno vlogo medicinske sestre, je na 19. strokovnem simpoziju DMSBZT z naslovom Staranje – izziv prihodnosti poudarila predsednica društva Đurđa Sima.
Po projekcijah v EU se po delež starejših od 65 let do leta 2050 povečal na 28,1 odstotka, število zelo starih, starejših od 80 let, pa se bo podvojilo, so opozorili v Društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana (DMSBZT). Pri tem pa dolgotrajna oskrba ne more biti zgolj novi steber zavarovanja ali nove oblike pomoči za starejše, temveč presega do zdaj znane vzorce oskrbe in spodbuja iskanje novega sožitja, pri čemer so pomembni medgeneracijski odnosi.
Opozorili so na starizem, ki se v zdravstvu najpogosteje kaže kot zloraba, pootročenje, poniževanje, uporaba ponižujočega govora, medikalizacija in neustrezno zdravljenje pacientov in lahko vodi k manj kakovostni zdravstveni obravnavi starejših pacientov. Zato je zavedanje tega problema in obravnava te teme v zdravstveni oskrbi ključna za izboljšanje storitev za starejše paciente.
Preseči je treba kronološki pogled na starost, ki krepi starizem in povzroča starostno diskriminacijo, so poudarili v društvu. Opozorili so, da so tudi izobraževalni programi zdravstvenih delavcev premalo usmerjeni v razbijanje negativnih odnosov do starosti in staranja.
Med drugim so spomnili, da je evropska komisija letos ponovno izdala priporočilo za izvedbo reforme na področju dolgotrajne oskrbe za leti 2018 in 2019; meni namreč, da v trenutni ureditvi dolgotrajne oskrbe v Sloveniji ostaja nejasno, kako bo država povečala stroškovno učinkovitost, dostopnost in kakovost oskrbe. V društvu menijo, da bi bilo predvsem treba okrepiti mrežo patronažne dejavnosti in jo sistematično vključiti v obravnavo problematike starejših v domačem okolju. Medicinske sestre v patronažnem varstvu namreč pripomorejo, da lahko ljudje dalj časa ostanejo v domačem okolju, s tem pa pripomorejo tudi k zmanjševanju izdatkov iz zdravstvene blagajne.
Po projekcijah v EU se po delež starejših od 65 let do leta 2050 povečal na 28,1 odstotka, število zelo starih, starejših od 80 let, pa se bo podvojilo, so opozorili v Društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana (DMSBZT). Pri tem pa dolgotrajna oskrba ne more biti zgolj novi steber zavarovanja ali nove oblike pomoči za starejše, temveč presega do zdaj znane vzorce oskrbe in spodbuja iskanje novega sožitja, pri čemer so pomembni medgeneracijski odnosi.
Pomembno je izobraževanje zdravstvenih delavcev
Opozorili so na starizem, ki se v zdravstvu najpogosteje kaže kot zloraba, pootročenje, poniževanje, uporaba ponižujočega govora, medikalizacija in neustrezno zdravljenje pacientov in lahko vodi k manj kakovostni zdravstveni obravnavi starejših pacientov. Zato je zavedanje tega problema in obravnava te teme v zdravstveni oskrbi ključna za izboljšanje storitev za starejše paciente.
Preseči je treba kronološki pogled na starost, ki krepi starizem in povzroča starostno diskriminacijo, so poudarili v društvu. Opozorili so, da so tudi izobraževalni programi zdravstvenih delavcev premalo usmerjeni v razbijanje negativnih odnosov do starosti in staranja.
Dlje časa doma
Med drugim so spomnili, da je evropska komisija letos ponovno izdala priporočilo za izvedbo reforme na področju dolgotrajne oskrbe za leti 2018 in 2019; meni namreč, da v trenutni ureditvi dolgotrajne oskrbe v Sloveniji ostaja nejasno, kako bo država povečala stroškovno učinkovitost, dostopnost in kakovost oskrbe. V društvu menijo, da bi bilo predvsem treba okrepiti mrežo patronažne dejavnosti in jo sistematično vključiti v obravnavo problematike starejših v domačem okolju. Medicinske sestre v patronažnem varstvu namreč pripomorejo, da lahko ljudje dalj časa ostanejo v domačem okolju, s tem pa pripomorejo tudi k zmanjševanju izdatkov iz zdravstvene blagajne.
