Presenečenje je bila cesta, narejena v tehniki mačjih glav
Arheološka izkopavanja: Novomeščani na Glavnem trgu hodijo po cestah iz različnih obdobij
Odpri galerijo
Oploščena pečnica z motivom hrastovih listov, žgana glina. Glavni trg, 16. stoletje. Foto Rafko Urankar
Dolenjski muzej danes, ob uradnem odprtju prenovljenega Glavnega trga, organizira javna vodenja po razstavi Na dobri poti, na kateri so predstavljena prva spoznanja o izkopaninah, ki so jih našli med zadnjo obnovo osrednjega mestnega trga. Razstava, pripravljena dobrega pol leta po koncu arheoloških izkopavanj, je bila odprta pred slabim mesecem.
Naslov razstave ni izbran po naključju, saj so med izkopavanji od oktobra 2017 do junija 2018 na Glavnem trgu in nekaj sosednjih ulicah – Rozmanovi in Pugljevi ulici – našli ceste in poti iz različnih obdobij. »Najstarejša pot je iz mlajše železne dobe,« je povedala Petra Stipančić, kustosinja Dolenjskega muzeja. Toda čeprav je Novo mesto znano po bogatih najdbah iz starejše železne dobe, halštata, je strokovnjake presenetilo, da je bilo najdb iz tega obdobja sorazmerno malo.
So pa v severni polovici Glavnega trga, v plasteh mlajše železne dobe, ob poti oziroma cesti, ki je vodila od severa proti jugu, našli ostanke lesenih stavb. To so predvsem ostanki lukenj za tako imenovane stojke, ki so bile pomemben del konstrukcije takratnih hiš. Močni leseni koli so bili pokončno vkopani v tla, običajno v vogale hiš oziroma tudi vmes, če je bila stavba večja. »Veliko tovrstnih ostankov je bilo odkritih po celotnem severnem delu Glavnega trga, jih je pa zaradi pomanjkanja najdb težko natančneje časovno opredeliti,« je v katalog razstave zapisal Rafko Urankar iz podjetja PJP iz Slovenske Bistrice.
V tej plasti so našli precej kosov keramike in nekaj bronastih najdb, tudi fibule, sponke, s katerimi so si moški in ženske spenjali oblačila. »Našli so tudi nekaj keltskih novcev iz 1. stoletja pred našim štetjem, ki so pomembna pridobitev za naš muzej,« je povedala Petra Stipančić o štirih malih srebrnikih in bronastem novcu.
Sledovi človekovega bivanja v rimski dobi so podobni tistim iz mlajše železne dobe, zato strokovnjaki na podlagi izkopanin na Glavnem trgu ugotavljajo, da prihod Rimljanov ni bistveno spremenil življenja tamkajšnjih prebivalcev. »Keramične posode so še naprej izdelovali na tradicionalne načine, našli so tudi nekaj kosov finega namiznega posodja in amfor, kar najbrž kaže na živahno trgovino z bolj oddaljenimi centri v Italiji,« je povedala Petra Stipančić.
Odkrili so tudi rimsko pot, s prodniki in kosi žlindre tlakovano cesto, ki je potekala v severnem delu Glavnega trga vzporedno s prazgodovinsko potjo in je verjetno obstajala že konec 1. stoletja pred našim štetjem in v začetku 1. stoletja našega štetja. Po najdbah sklepajo, da so jo verjetno uporabljali – morda tudi zgradili – v pozni mlajši železni dobi. V severnem delu Glavnega trga so našli tudi peč za peko kruha kupolaste oblike, ki je bila narejena iz šibja in ilovice. Izkopavanja so pokazala, da je bila antična cesta s stavbami, ki so stale ob njej, verjetno opuščena.
Dosedanja izkopavanja na območju Glavnega trga ne kažejo, kaj se je tod dogajalo med 4. oziroma 5. stoletjem in 14. stoletjem. »To ne pomeni, da se tod ni dogajalo nič,« je povedala kustosinja in poudarila, da je iz novomeške zgodovine znano, da je vojvoda Rudolf IV. Habsburški aprila 1365 na novo ustanovil mesto, ki ga je poimenoval po sebi – Rudolfswerth.
Izkopavanja dokazujejo, da je prostor sedanjega Glavnega trga verjetno ponovno zaživel v 15. stoletju, saj so iz tistega obdobja našli keramične predmete, gradbene posege in ureditve. S konca 17. stoletja in 18. stoletja je tudi najlepše presenečenje tokratnih izkopavanj: cesta, narejena v tehniki mačjih glav, ki se vije skorajda po celotnem Glavnem trgu. To je cesta, tlakovana z velikimi prodniki in odtočnim kanalom v sredini, ob robu pa je bil kamnit robnik.
»Po celotni dolžini trga so bili robniki postavljeni tako, da so sestavljali pravilen geometrijski vzorec,« je povedala Petra Stipančić o cesti, ki je na ogled tudi na razstavi Na dobri poti. Del poti v velikosti tri krat štiri metre so v muzeju rekonstruirali. »Del odkrite poti so pustili tam, kjer je. Zaščitena je s filcem in na to položen pesek, nato pa tlakovci, po katerih hodimo danes. Del ceste s konca 17. stoletja in 18. stoletja ostaja in situ za naše zanamce,« je povedala sogovornica.
To pot so s peskom in stranskima odtočnima kanaloma prekrili v začetku 19. stoletja. Takrat so uredili tudi glavni kanalizacijski kanal pod cesto, prav tako so stranski kanali vodili do hiš. »Iz tega obdobja že imamo fotografije,« je povedala kustosinja. Leta 1898 je Glavni trg s postavitvijo Kandijskega mostu doživel veliko spremembo, saj glavna pot v južnem delu trga ni več zavila na sedanjo Pugljevo ulico, ampak je vodila naravnost prek Krke. Hišo, ki je pred tem zapirala dostop do reke, so podrli in v klet stavbe zmetali material. Med drugim tudi portal stavbe, ki so ga našli ob tokratnih izkopavanjih in je zdaj na ogled na razstavi.
»Arheološka izkopavanja so prinesla kar nekaj novih spoznanj o poselitvi Glavnega trga in dopolnjujejo izsledke preteklih izkopavanj na tem območju. S proučevanjem tega, kar so našli, bomo ta spoznanja gotovo še dopolnili,« je povedala Petra Stipančić o hitro pripravljeni razstavi, ki bo v Dolenjskem muzeju na ogled do 24. avgusta. Danes v muzeju organizirajo javna vodenja vsako polno uro med 11. in 17. uro.
Naslov razstave ni izbran po naključju, saj so med izkopavanji od oktobra 2017 do junija 2018 na Glavnem trgu in nekaj sosednjih ulicah – Rozmanovi in Pugljevi ulici – našli ceste in poti iz različnih obdobij. »Najstarejša pot je iz mlajše železne dobe,« je povedala Petra Stipančić, kustosinja Dolenjskega muzeja. Toda čeprav je Novo mesto znano po bogatih najdbah iz starejše železne dobe, halštata, je strokovnjake presenetilo, da je bilo najdb iz tega obdobja sorazmerno malo.
Petra Stipančić, kustosinja Dolenjskega muzeja
So pa v severni polovici Glavnega trga, v plasteh mlajše železne dobe, ob poti oziroma cesti, ki je vodila od severa proti jugu, našli ostanke lesenih stavb. To so predvsem ostanki lukenj za tako imenovane stojke, ki so bile pomemben del konstrukcije takratnih hiš. Močni leseni koli so bili pokončno vkopani v tla, običajno v vogale hiš oziroma tudi vmes, če je bila stavba večja. »Veliko tovrstnih ostankov je bilo odkritih po celotnem severnem delu Glavnega trga, jih je pa zaradi pomanjkanja najdb težko natančneje časovno opredeliti,« je v katalog razstave zapisal Rafko Urankar iz podjetja PJP iz Slovenske Bistrice.
V tej plasti so našli precej kosov keramike in nekaj bronastih najdb, tudi fibule, sponke, s katerimi so si moški in ženske spenjali oblačila. »Našli so tudi nekaj keltskih novcev iz 1. stoletja pred našim štetjem, ki so pomembna pridobitev za naš muzej,« je povedala Petra Stipančić o štirih malih srebrnikih in bronastem novcu.
Rekonstruirana cesta v tehniki mačjih glav
Rimska pot
Sledovi človekovega bivanja v rimski dobi so podobni tistim iz mlajše železne dobe, zato strokovnjaki na podlagi izkopanin na Glavnem trgu ugotavljajo, da prihod Rimljanov ni bistveno spremenil življenja tamkajšnjih prebivalcev. »Keramične posode so še naprej izdelovali na tradicionalne načine, našli so tudi nekaj kosov finega namiznega posodja in amfor, kar najbrž kaže na živahno trgovino z bolj oddaljenimi centri v Italiji,« je povedala Petra Stipančić.
Odkrili so tudi rimsko pot, s prodniki in kosi žlindre tlakovano cesto, ki je potekala v severnem delu Glavnega trga vzporedno s prazgodovinsko potjo in je verjetno obstajala že konec 1. stoletja pred našim štetjem in v začetku 1. stoletja našega štetja. Po najdbah sklepajo, da so jo verjetno uporabljali – morda tudi zgradili – v pozni mlajši železni dobi. V severnem delu Glavnega trga so našli tudi peč za peko kruha kupolaste oblike, ki je bila narejena iz šibja in ilovice. Izkopavanja so pokazala, da je bila antična cesta s stavbami, ki so stale ob njej, verjetno opuščena.
Glavni trg skriva in je skrival številne zanimivosti. Fotografije Simona Fajfar
Dosedanja izkopavanja na območju Glavnega trga ne kažejo, kaj se je tod dogajalo med 4. oziroma 5. stoletjem in 14. stoletjem. »To ne pomeni, da se tod ni dogajalo nič,« je povedala kustosinja in poudarila, da je iz novomeške zgodovine znano, da je vojvoda Rudolf IV. Habsburški aprila 1365 na novo ustanovil mesto, ki ga je poimenoval po sebi – Rudolfswerth.
Izkopavanja dokazujejo, da je prostor sedanjega Glavnega trga verjetno ponovno zaživel v 15. stoletju, saj so iz tistega obdobja našli keramične predmete, gradbene posege in ureditve. S konca 17. stoletja in 18. stoletja je tudi najlepše presenečenje tokratnih izkopavanj: cesta, narejena v tehniki mačjih glav, ki se vije skorajda po celotnem Glavnem trgu. To je cesta, tlakovana z velikimi prodniki in odtočnim kanalom v sredini, ob robu pa je bil kamnit robnik.
Do 24. avgusta
»Po celotni dolžini trga so bili robniki postavljeni tako, da so sestavljali pravilen geometrijski vzorec,« je povedala Petra Stipančić o cesti, ki je na ogled tudi na razstavi Na dobri poti. Del poti v velikosti tri krat štiri metre so v muzeju rekonstruirali. »Del odkrite poti so pustili tam, kjer je. Zaščitena je s filcem in na to položen pesek, nato pa tlakovci, po katerih hodimo danes. Del ceste s konca 17. stoletja in 18. stoletja ostaja in situ za naše zanamce,« je povedala sogovornica.
Oploščena pečnica z motivom hrastovih listov, žgana glina. Glavni trg, 16. stoletje. Foto Rafko Urankar
To pot so s peskom in stranskima odtočnima kanaloma prekrili v začetku 19. stoletja. Takrat so uredili tudi glavni kanalizacijski kanal pod cesto, prav tako so stranski kanali vodili do hiš. »Iz tega obdobja že imamo fotografije,« je povedala kustosinja. Leta 1898 je Glavni trg s postavitvijo Kandijskega mostu doživel veliko spremembo, saj glavna pot v južnem delu trga ni več zavila na sedanjo Pugljevo ulico, ampak je vodila naravnost prek Krke. Hišo, ki je pred tem zapirala dostop do reke, so podrli in v klet stavbe zmetali material. Med drugim tudi portal stavbe, ki so ga našli ob tokratnih izkopavanjih in je zdaj na ogled na razstavi.
»Arheološka izkopavanja so prinesla kar nekaj novih spoznanj o poselitvi Glavnega trga in dopolnjujejo izsledke preteklih izkopavanj na tem območju. S proučevanjem tega, kar so našli, bomo ta spoznanja gotovo še dopolnili,« je povedala Petra Stipančić o hitro pripravljeni razstavi, ki bo v Dolenjskem muzeju na ogled do 24. avgusta. Danes v muzeju organizirajo javna vodenja vsako polno uro med 11. in 17. uro.
