Preskoki časa v časih krize

Ura spanja manj zaradi prehoda na poletno uro negativno vpliva na naše zdravje, v Izraelu, kjer zaradi epidemije niso hoteli premakniti urnih kazalcev, pa jih je v to prisilila tehnologija.

Objavljeno
28. marec 2020 08.30
Posodobljeno
28. marec 2020 08.30
Premik ure na poletni čas ne prinaša več prihrankov pri porabi energije, za nameček pa še škodljivo vpliva na zdravje ljudi. FOTO: Joshua Roberts/Reuters
Kljub temu, da so vremenske razmere še precej zimske in da smo se še pred nekaj dnevi zbujali v belosiv snežni zimski mrak, nam bo neusmiljeni koledar v imenu pomladi v noči s sobote na nedeljo spet vzel uro spanca. V nedeljo ob dveh zjutraj bomo morali kazalce ur namreč premakniti za eno uro naprej.

Številni sezonsko premikanje ure sprejemajo kot nekaj naravnega, pa vendar je vse prej kot to. Pri nas neprekinjeno poteka šele od leta 1983, ko so ga v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji uvedli, da bi ujeli trend drugih evropskih držav, ki so začele uvajati poletni čas že konec sedemdesetih let. Razlog za uvedbo je bila tako imenovana energetska kriza, ki je nastopila s podražitvijo nafte zaradi arabsko-izraelske vojne in iranske revolucije. S prehodom na poletni čas naj bi države namreč privarčevale pri porabi energije za osvetljavo.

image
Vse več držav opušča prehajanje na poletni čas, Evropska unija pa ta korak (spet) napoveduje za prihodnje leto. FOTO: Jure Eržen/Delo

 

Prvič že za časa avstro-ogrske monarhije


Uvedba poletnega časa je bila v svoji zgodovini neločljivo povezana s kriznimi stanji. Preden se je v osemdesetih za stalno prijela, so na območju današnje Slovenije uvedbo sezonskega časa izkusili dvakrat. Prvič kot del avstro-ogrske monarhije, ki je bila skupaj z Nemškim cesarstvom prva država v človeški zgodovini, ki se je odločila za takšen ukrep.

​Poletni čas sta državi usklajeno uvedli na vrhuncu prve svetovne vojne in kazalce ur premaknili naprej 30. aprila 1916. Drugič so potem poletni čas na naših tleh uvedle nemške okupacijske sile spomladi 1941. Nepriljubljeno prehajanje na poletni čas je bilo nato odpravljeno po njihovem porazu štiri leta kasneje.
 

Poletni čas v času epidemije


Glede na to, da se znova nahajamo v kriznih razmerah, v času epidemije in karantenskih ukrepov, je prehod na poletni čas vse prej kot dobrodošel. Poleg varčevanja z energijo je glavni argument za poletno podaljševanje sončnega dela dneva ta, da naj bi daljši dan ljudi spodbuja k popoldanskemu druženju in aktivnostim v naravi, torej vsemu, čemur se moramo v teh dneh izogibati.

Pomladni čas je bil prvič uveden leta 1916.
Zaradi premika ure bomo v povprečju spali 40 minut manj.
Menjavi časa nasprotuje 84 odstotkov Evropejcev.


Za nameček novejše študije ugotavljajo, da glavne koristi – prihranka energije – uvedba poletnega časa tako rekoč ne prinaša več, zato pa na drugi strani še vedno ostajajo s tem povezani negativni učinki. Pomladanski prehod namreč slabo vpliva na bioritem in posledično na imunski sistem in odpornost.
 

Več poškodb pri delu in prometnih nesreč


Leta 2009 opravljena raziskava v ZDA je pokazala, da delavci v ponedeljek po menjavi ure v povprečju spijo 40 minut manj kot običajno in da so poškodbe pri delu pogostejše in hujše kot sicer. Drugi ameriški raziskavi pa ugotavljata 6,5-odstotno povečanje števila prometnih nesreč s smrtnim izidom v prvih dneh po prehodu na poletni čas in tudi večje število srčnih kapi.

Poslabšanje zdravja in večje število nesreč v prvih dneh po premiku ure je mogoče opravičiti s pozitivnimi učinki, ki jih ima na zdravje porast druženja in gibanja na soncu, a v dnevih karantenskih ukrepov je to verjetno zadnja stvar, ki bi bila v javnem interesu.

image
Prehod na poletni čas je v nasportju z ukrepi za omejitev širjenja koronavirusa, saj naj bi z daljšim dnevom ljudje dobili več možnosti za popoldansko druženje. FOTO: Reuters


Kljub radikalnim ukrepom, ki so jih za preprečevanje širjenja virusne bolezni sprejele številne države, je le ena v sveženj protivirusnih ukrepov vključila začasni odlog prehoda na poletni čas. Izraelski minister za notranje zadeve Aryeh Deri je takšen ukrep predlagal, da ljudje sončnih večerov ne bi preživljali zunaj svojih domov. A ironično je uresničitev predloga onemogočila tehnologija, ki naj bi zagotavljala večjo fleksibilnost; ukrepa se je namreč domislil prepozno, da bi lahko spremenili vse računalniške sisteme, brez tega pa bi z ohranitvijo zimskega časa povzročili »tehnološki kaos«.

Najverjetneje bo Evropska unija prihodnje leto sledila zgledu Rusije ter Kitajske in sezonsko menjavanje časa dokončno odpravila. Glede na anketo evropske komisije to navsezadnje podpira kar 84 odstotkov vprašanih Evropejcev.