Pretres v vrhu Deželne banke Slovenije
Glede na kadrovske spremembe, ki so se zgodile včeraj, se je očitno močno zaiskrilo med lastniki.
Odpri galerijo
Sonja Anadolli je DBS v osmih letih popeljala čez različne faze in sanacijo, med kolegi pa velja za odločno, pošteno in konservativno bančnico. FOTO: Roman Šipić
Z mesta predsednice uprave je odstopila dolgoletna prva dama Deželne banke Slovenije (DBS) Sonja Anadolli. Odstop je napovedal tudi član nadzornega sveta Viktor Lenče, ki je bil vanj imenovan na predlog nove solastnice, skupine Prva. Banko bo zdaj do največ šest mesecev vodil Marko Rozman, in sicer kot nadomestni član uprave v funkciji predsednika, smo izvedeli.
Sonja Anadolli je DBS v osmih letih popeljala čez različne faze in sanacijo, med kolegi pa velja za odločno, pošteno in konservativno bančnico. Je tudi vrhunska strokovnjakinja za revizijo in računovodske standarde. Po neuradnih informacijah so pomerili moči oziroma so se sprli lastniki banke, Anadollijevi, ki je v vodstvu DBS že od začetka leta 2011, naj bi ena stran očitala preveliko naklonjenost do nove solastnice banke, skupine Prva Alenke Žnidaršič Kranjc. Ta je v lastništvo banke vstopila v začetku leta po epskem spopadu z drugim interesentom Modro zavarovalnico.
Prav njena omenjena izjemno razvejana bančna mreža je bila vzrok, da so se za delež v njej močno zanimali tudi drugi interesenti. Na koncu prodajnega procesa je bila Skupina Prva izbrana kot najugodnejša ponudnica za nakup 25 odstotkov plus ene delnice DBS, za to se je močno potegoval še konzorcij Modre zavarovalnice in Telekoma Slovenije, med resnimi interesenti pa je bila tudi srbska AIK Banka Miodraga Kostića.
Ena najmočnejših finančnic pri nas Alenka Žnidaršič Kranjc se je po vstopu v lastništvu nameravala tudi operativno vključiti v vodenje DBS, vendar ji je to preprečila Banka Slovenije. Glede njene vloge za pridobitev licence za vodenje banke regulator dolgo časa ni dokončno odločil. Kot sporno naj bi po neuradnih informacijah ocenil dejstvo, da bi bil v upravi banke človek, ki je hkrati njen solastnik.
Ker končne odločitve o vlogi za pridobitev licence Banke Slovenije za vodenje DBS ni bilo, se je Žnidaršič Kranjčeva menda pred kratkim odločila, da jo umakne.
V intervjuju za Sobotno prilogo pa je zatrdila, da je bilo Banki Slovenije še pred pridobitvijo deleža v DBS jasno povedano, da se bo osebno vključila v upravljanje banke. »Od mene so tudi zahtevali, naj zaradi prevzema te funkcije izstopim iz nekaterih svojih drugih vlog, kot je zaposlitev na Prvi, izstop iz uprave Prve Group ... O kakšnih pomislekih med vsem tem procesom ni bilo govora. V skupini Prva Group imamo v Sloveniji in na Balkanu skupaj 500.000 zavarovancev, upravljamo milijardo evrov sredstev. Osemindvajset let delam v regulirani industriji, še nikoli nisem imela pomembnejšega konflikta ali prekrška. V tem kontekstu je takšno stališče regulatorja precejšnje presenečenje,« je komentirala Žnidaršič Kranjčeva.
Med večjimi lastniki DBS sta še Kapitalska zadruga, njen prvi mož Peter Vrisk je tudi predsednik nadzornega sveta banke in naj bi s pritiski na Anadollijevo dosegel, da se je včeraj odločila odstopiti, in Skupina KD. Ta se je odločila svoj delež v banki prodati. Aljoša Tomaž, glavni izvršni direktor, nam je pred časom povedal, da bi radi svoj delež v DBS prodali, ker sinergij, ki so si jih zamislili, ni bilo mogoče doseči in jih s sedanjo politiko večinskega lastnika niti v prihodnje očitno ne bo. Zato takšne naložbe nima smisla imeti. Spori med lastniki v tako občutljivi industriji, kot je bančna, niso dobri, kakšen manever bodo izbrali delničarji pri nadaljnjem merjenju moči, pa je mogoče le ugibati.
Sonja Anadolli je DBS v osmih letih popeljala čez različne faze in sanacijo, med kolegi pa velja za odločno, pošteno in konservativno bančnico. Je tudi vrhunska strokovnjakinja za revizijo in računovodske standarde. Po neuradnih informacijah so pomerili moči oziroma so se sprli lastniki banke, Anadollijevi, ki je v vodstvu DBS že od začetka leta 2011, naj bi ena stran očitala preveliko naklonjenost do nove solastnice banke, skupine Prva Alenke Žnidaršič Kranjc. Ta je v lastništvo banke vstopila v začetku leta po epskem spopadu z drugim interesentom Modro zavarovalnico.
DBS je banka, ki ima v lasti kar 81 poslovalnic in s tem tretjo največjo bančno mrežo pri nas. Prav njena izjemno razvejana mreža je bila vzrok, da se je za delež v njej vnel hud spopad med interesenti.
Prav njena omenjena izjemno razvejana bančna mreža je bila vzrok, da so se za delež v njej močno zanimali tudi drugi interesenti. Na koncu prodajnega procesa je bila Skupina Prva izbrana kot najugodnejša ponudnica za nakup 25 odstotkov plus ene delnice DBS, za to se je močno potegoval še konzorcij Modre zavarovalnice in Telekoma Slovenije, med resnimi interesenti pa je bila tudi srbska AIK Banka Miodraga Kostića.
DBS ima v lasti kar 81 poslovalnic in s tem tretjo največjo bančno mrežo pri nas. FOTO: Jože Suhadolnik
Najmočnejša finančnica bi banko tudi upravljala
Ena najmočnejših finančnic pri nas Alenka Žnidaršič Kranjc se je po vstopu v lastništvu nameravala tudi operativno vključiti v vodenje DBS, vendar ji je to preprečila Banka Slovenije. Glede njene vloge za pridobitev licence za vodenje banke regulator dolgo časa ni dokončno odločil. Kot sporno naj bi po neuradnih informacijah ocenil dejstvo, da bi bil v upravi banke človek, ki je hkrati njen solastnik.
Ker končne odločitve o vlogi za pridobitev licence Banke Slovenije za vodenje DBS ni bilo, se je Žnidaršič Kranjčeva menda pred kratkim odločila, da jo umakne.
V intervjuju za Sobotno prilogo pa je zatrdila, da je bilo Banki Slovenije še pred pridobitvijo deleža v DBS jasno povedano, da se bo osebno vključila v upravljanje banke. »Od mene so tudi zahtevali, naj zaradi prevzema te funkcije izstopim iz nekaterih svojih drugih vlog, kot je zaposlitev na Prvi, izstop iz uprave Prve Group ... O kakšnih pomislekih med vsem tem procesom ni bilo govora. V skupini Prva Group imamo v Sloveniji in na Balkanu skupaj 500.000 zavarovancev, upravljamo milijardo evrov sredstev. Osemindvajset let delam v regulirani industriji, še nikoli nisem imela pomembnejšega konflikta ali prekrška. V tem kontekstu je takšno stališče regulatorja precejšnje presenečenje,« je komentirala Žnidaršič Kranjčeva.
Ker končne odločitve o vlogi za pridobitev licence Banke Slovenije za vodenje DBS ni bilo, se jo je Žnidaršič Kranjčeva menda pred kratkim odločila umakniti. FOTO: Voranc Vogel
Skregani lastniki niso dobra popotnica
Med večjimi lastniki DBS sta še Kapitalska zadruga, njen prvi mož Peter Vrisk je tudi predsednik nadzornega sveta banke in naj bi s pritiski na Anadollijevo dosegel, da se je včeraj odločila odstopiti, in Skupina KD. Ta se je odločila svoj delež v banki prodati. Aljoša Tomaž, glavni izvršni direktor, nam je pred časom povedal, da bi radi svoj delež v DBS prodali, ker sinergij, ki so si jih zamislili, ni bilo mogoče doseči in jih s sedanjo politiko večinskega lastnika niti v prihodnje očitno ne bo. Zato takšne naložbe nima smisla imeti. Spori med lastniki v tako občutljivi industriji, kot je bančna, niso dobri, kakšen manever bodo izbrali delničarji pri nadaljnjem merjenju moči, pa je mogoče le ugibati.
