Preveč televizije zmanjšuje pomnjenje
Britanska raziskava: Več kot tri in pol ure gledanja na dan poslabša zmožnost pomnjenja besed
Odpri galerijo
Anketiranci, ki so televizijo gledali po več kot tri in pol ure na dan, so pri preizkusu spomina dosegali slabše rezultate. Foto Blaž Samec
Ljubljana – Gledanje televizije po več kot tri ure in pol na dan pri starosti nad 50 let povzroča zmanjšanje sposobnosti pomnjenja, kažejo izsledki pred kratkim objavljene raziskave britanskih raziskovalcev v strokovni reviji Scientific Reports. Še posebej se poslabša verbalni spomin, to je zmožnost zapomniti si besede.
Večina dosedanjih raziskav o vplivu televizije na duševne sposobnosti se je osredotočila na otroke, veliko manj se jih je ukvarjalo z njenim vplivom v tretjem življenjskem obdobju, poroča STA. Že 25 let pa se pojavljajo ugibanja, da bi lahko čezmerno gledanje televizije vplivalo na razvoj demence, sta v raziskavi zapisala Daisy Fancourt in Andrew Steptoe z univerze College London.
Znanstveniki so ocenili podatke 3662 ljudi, starih več kot 50 let, ki so sodelovali v dlje časa trajajoči raziskavi o staranju v Veliki Britaniji. V letih 2008 in 2009 so anketiranci navedli, koliko časa na dan gledajo televizijo, in opravili različne teste. V preizkusu verbalnega spomina so si denimo morali zapomniti deset prebranih besed in jih nato našteti takoj ali po krajšem premoru. Isti test so ponovili čez šest let, v letih 2014 in 2015, ter primerjali rezultate. Tisti, ki so preživeli pred televizijskim zaslonom po več kot tri ure in pol na dan, so pri preizkusu spomina dosegali slabše rezultate.
Demografski dejavniki, kot so starost, spol in zakonski stan, so sicer vplivali na to, kako pogosto je nekdo gledal televizijo, vendar niso oslabili temeljne povezave med trajanjem gledanja televizije in intelektualnim upadom. Tudi samo dejstvo, da gre pri gledanju televizije za sedečo dejavnost – dolgotrajno sedenje namreč velja za dejavnik tveganja za duševno nazadovanje - ni moglo pojasniti izsledkov raziskave.
Znanstveniki so predstavili tri mogoče razlage. Prva je, da so možgani gledalca televizije nenehno budni, ker so tarča nenehnih dražljajev, a hkrati niso zelo osredotočeni; tega pa od gledalca in njegovih možganov ne zahteva skoraj nobena dejavnost. Drugače je pri igranju video igric ali uporabi interneta - takšne dejavnosti utegnejo namreč celo pozitivno vplivati na duševno zmogljivost.
Druga mogoča razlaga bi lahko tudi bila, da televizijski programi sami povzročajo stres in to škoduje možganom. Raziskava britanskih serij je namreč pokazala, da je vsako uro na sporedu od dveh do 11 prizorov z nasilno vsebino. Nenazadnje pa je lahko televizija škodljiva tudi zato, ker ljudi odvrača od bolj duševno spodbudnih dejavnosti, kot sta denimo branje in reševanje ugank.
Vzroke bo treba raziskati v nadaljnjih raziskavah; prav tako ni jasno, v kakšnem obsegu različni programi vplivajo na sposobnosti in ali je treba televizijo obravnavati kot dejavnik tveganja za razvoj demence, ugotavljajo avtorji raziskave.
Večina dosedanjih raziskav o vplivu televizije na duševne sposobnosti se je osredotočila na otroke, veliko manj se jih je ukvarjalo z njenim vplivom v tretjem življenjskem obdobju, poroča STA. Že 25 let pa se pojavljajo ugibanja, da bi lahko čezmerno gledanje televizije vplivalo na razvoj demence, sta v raziskavi zapisala Daisy Fancourt in Andrew Steptoe z univerze College London.
Sedenje ni pojasnilo izsledkov
Znanstveniki so ocenili podatke 3662 ljudi, starih več kot 50 let, ki so sodelovali v dlje časa trajajoči raziskavi o staranju v Veliki Britaniji. V letih 2008 in 2009 so anketiranci navedli, koliko časa na dan gledajo televizijo, in opravili različne teste. V preizkusu verbalnega spomina so si denimo morali zapomniti deset prebranih besed in jih nato našteti takoj ali po krajšem premoru. Isti test so ponovili čez šest let, v letih 2014 in 2015, ter primerjali rezultate. Tisti, ki so preživeli pred televizijskim zaslonom po več kot tri ure in pol na dan, so pri preizkusu spomina dosegali slabše rezultate.
Demografski dejavniki, kot so starost, spol in zakonski stan, so sicer vplivali na to, kako pogosto je nekdo gledal televizijo, vendar niso oslabili temeljne povezave med trajanjem gledanja televizije in intelektualnim upadom. Tudi samo dejstvo, da gre pri gledanju televizije za sedečo dejavnost – dolgotrajno sedenje namreč velja za dejavnik tveganja za duševno nazadovanje - ni moglo pojasniti izsledkov raziskave.
Tri mogoče razlage
Znanstveniki so predstavili tri mogoče razlage. Prva je, da so možgani gledalca televizije nenehno budni, ker so tarča nenehnih dražljajev, a hkrati niso zelo osredotočeni; tega pa od gledalca in njegovih možganov ne zahteva skoraj nobena dejavnost. Drugače je pri igranju video igric ali uporabi interneta - takšne dejavnosti utegnejo namreč celo pozitivno vplivati na duševno zmogljivost.
Druga mogoča razlaga bi lahko tudi bila, da televizijski programi sami povzročajo stres in to škoduje možganom. Raziskava britanskih serij je namreč pokazala, da je vsako uro na sporedu od dveh do 11 prizorov z nasilno vsebino. Nenazadnje pa je lahko televizija škodljiva tudi zato, ker ljudi odvrača od bolj duševno spodbudnih dejavnosti, kot sta denimo branje in reševanje ugank.
Vzroke bo treba še raziskati
Vzroke bo treba raziskati v nadaljnjih raziskavah; prav tako ni jasno, v kakšnem obsegu različni programi vplivajo na sposobnosti in ali je treba televizijo obravnavati kot dejavnik tveganja za razvoj demence, ugotavljajo avtorji raziskave.
