Preventivne dejavnosti uspešne, a njihovih izvajalcev primanjkuje

Otrok ne more k pouku, ker je v stiski. Odpor lahko traja od nekaj tednov do enega šolskega leta.

Objavljeno
26. september 2019 17.30
Posodobljeno
26. september 2019 17.30
Nekateri govorijo o izstopu iz šole, drugi o fobiji pred njo, ne glede na poimenovanje pa je odklanjanje šole resen problem, ki je z malo denarja obvladljiv, meni stroka. FOTO: Blaž Samec/Delo
Ljubljana – »Vsi me sovražijo in mislijo, da sem neumen; ko pomislim, na šolo, mi je slabo; v šoli mi je dolgčas, lahko ostanem doma in me ti učiš?« s takšnimi in drugačnimi prošnjami se vse pogosteje srečujejo mnogi starši. Za navidez nedolžnimi stavki se skrivajo globoke stiske otrok. Zadnja tri leta so svetovalni centri iskali rešitve za odklanjanje šole in o spopadanju z njim izobraževali svetovalne delavce.

Razlogi za odklanjanje so pri otrocih in dijakih raznovrstni, od tega, da postanejo tarče spletnega nasilja od sošolcev do njihove pretirane navezanosti na starše in učnih težav. Vedenje takšnih otrok in mladostnikov je na zunaj razpoznavno s pritoževanjem o bolečinam ali bolezni, blagim uporom, sitnarjenjem, izogibanjem preizkusom znanja, do daljših izostankov od pouka.

od 5 do 25 %
otrok in dijakov odklanja šolo, kažejo tuje raziskave


»Do nas so prišli otroci in mladostniki, ki v šoli niso bili že tedne. Situacija je bila 'zapečena' in potrebovali smo mesece, da smo jih vrnili nazaj. Zato smo v šole želeli vnesti mehanizme preprečevanja,« je pojasnil vodja projekta Podpora šolskim svetovalnim delavcem in staršem na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov dr. Peter Janjušević, specialist klinične psihologije. Dodal je, da težji primeri terjajo dolgotrajnejšo in kompleksnejšo pomoč tudi od zunanjih ustanov, najprej izbranega osebnega zdravnika.

V literaturi je zaslediti podatek, da od enega do pet odstotkov vseh učencev in dijakov odklanja obiskovanje šole, pri nas o težavah v zvezi z njim poroča okoli petina otrok, tuje raziskave pa govorijo o deležu med pet in 20 odstotkov.
 

Prehud tempo, preveč birokracije


Najpomembnejši člen v prepoznavanju teh težav so prav svetovalni delavci v šolah; v nadaljevanju je pomembno, da so v njihovo reševanje vključeni vsi, ki imajo v šoli stike z otrokom. Že med izvajanjem projekta so opazili, da so svetovalno službo uspeli približati otrokom, saj se jih nanje obrača vse več, tudi po trije šolarji na teden, je naštela Alenka Seršen Fras, direktorica mariborskega svetovalnega centra.

A svojevrsten paradoks je, kot je opozorila ena od svetovalnih delavk, da ima povprečna šola po 0,9 svetovalnega delavca, zato manjka časa za krepitev preventivnih dejavnosti in opravljanje drugih pomembnih nalog, ki jih imajo, ter za izobraževanje. Utapljajo se v administrativnem delu, zaradi česar kak teden niti ne pridejo do otrok, čeprav si z njimi in njihovimi starši želijo poglobljenega dela.
 

Projekt poskrbel za razvoj stroke


Vsi štirje slovenski svetovalni centri: Ljubljana, Maribor, Koper in Novo mesto so zadnja tri leta iskali način obvladovanja odklanjanja šole, še posebej so se posvečali izobraževanju šolskih strokovnih in svetovalnih delavcev. Udeležilo se ga je 461 večinoma svetovalnih delavcev, a tudi razredni in predmetni učitelji, ki so iskali odgovore na vprašanja, kako ravnati z mladostniki, ki se vrnejo v šolske klopi. Za nemočne starše so pripravili knjižico, za zaposlene v osnovnih in srednjih šolah pa priročnik, ki so prvi vir strokovne pomoči otroku.

Ministrstvo bo tudi v prihodnje vlagalo v preventivo na področju duševnega zdravja otrok.

Stroka tekom projekta izdala številna gradiva za spopadanje s težavami.

Šole pesti pomanjkanje svetovalnih delavcev.


Osredotočili so se še na otroke z ADHD, motnjo pomanjkljive pozornosti s hiperaktivnostjo, oziroma njihove starše, ki so jih poučevali starše o prepoznavanju njenih značilnosti, seznanitvijo z načini premagovanja težav in s tem, kaj lahko starši dobijo od sistema, denimo, kdaj nastopi zdravljenje z zdravili in kako preprečiti sekundarne težave.

Tudi v šolskem letu, ki se je pravkar dobro pričelo, v Svetovalnem centru Ljubljana za starše nemirnih otrok, ki jih obravnavajo, organizirajo redna mesečna skupinska srečanja, ki bodo trajala do maja. Prijave potekajo še do 10. oktobra.

Dvodnevna konferenca, ki se je pričela danes, in je namenjena predstavitvi projekta, predstavlja uvod v obeležitev 65 let svetovalnega centra. V njem vsakoletno obravnavajo približno 2500 otrok in mladostnikov, od tega med 700 in 800 novih pacientov.