Preverjajo, kako bo zakon o dolgotrajni oskrbi deloval v praksi
V okviru pilotnega projekta na Koroškem opravili 200 od predvidenih 360 ocen upravičenosti do storitev.
Odpri galerijo
Ciljna skupina pilotnega projekta so tudi stanovalci vključeni v institucionalno varstvo. FOTO: Tadej Regent
Ravne na Koroškem - Pilotni projekt, s katerim ministrstvo za zdravje preverja, kako bi osnutek o dolgotrajni oskrbi deloval v praksi, je na Koroškem na polovici poti. Nosilec projekta je Koroški dom starostnikov iz Črneč. Obravnavali so že dvesto uporabnikov, do zaključka projekta jih bodo še 160.
Dosedanje izkušnje kažejo, da potrebujejo starejši več socialnih storitev v domačem okolju. Njihova cilja skupina so uporabniki pomoči na domu, stanovalci v domovih za starejše ter gojenci varstveno-delovnih centrov. Srečko Mlačnik, direktor Koroškega doma starostnikov, je prepričan, da je bila odločitev za sodelovanje v pilotnem projektu prava. »Smo edino okolje, ki lahko doda pilotnemu projektu dolgotrajne oskrbe, posledično pa tudi izvedbenim aktom zakona o dolgotrajni oskrbi socialne vsebine. Projekt dobro poteka. Že zdaj kaže, da manjkajo nekatere socialne vsebine ter da je ocenjevalna lestnica, ki odloča o vstopu v sistem dolgotrajne oskrbe, postavljena rigorozno. To pomeni, da bodo redkejši lahko vstopali v sistem in prejemali denarne bonitete, kar posledično pomeni, da bo zakon, ki naj bi bil uveljavljen, zelo hitro zahteval določene spremembe. Prvič zato, ker bo število uporabnikov nedvomno naraščalo glede na to, da se populacija stara.«
Marjana Kamnik, vodja pilotnega projekta dolgotrajne oskrbe za Koroško in vodja enote Koroškega doma starostnikov v Slovenj Gradcu: »Ko smo se prijavljali na razpis za sodelovanje v pilotnem projektu, smo pričakovali, da bomo opravili oceno upravičenosti do storitev dolgotrajne oskrbe po predlaganem zakonu pri 360 ljudeh. Doslej smo uspeli pripraviti okoli dvesto ocen upravičenosti. Največ uporabnikov imamo v kategoriji dva in tri, manj v kategoriji štiri, kar pomeni, da je treba ponuditi več storitev v domačem okolju. Posebnost našega pilotnega okolja je, da ponujamo nove storitve, med njimi usposabljanje neformalnih oskrbovalcev. Naše izkušnje kažejo, da bo treba v predlogu zakona kaj dodati pri osebah z demenco, prilagajati pa bo treba tudi namestitvene kapacitete v institucionalnem varstvu.«
Za usposabljanje neformalnih oskrbovalcev je zanimanje veliko. Prihajajo svojci, ki 24 ur na skrbijo za starejše. Potrebujejo znanja, kako poskrbeti za starejšo osebo, pa tudi zase, saj je takšna obveznost in skrb zanje izjemno velika.
»Opažam, da je bilo veliko dela v okviru projekta že opravljenega. V pilotni projekt je vključenih veliko ljudi. Pričakujemo, da bodo izkušnje iz vseh treh okolij, kjer predlog zakona preverjamo, to je urbanem ruralnem in semiruralnem, različne,«
je povedal Janez Praček z ministrstva za zdravje.
Pilotni projekt, ki je na Koroškem vreden 1,7 milijona evrov in je prinesel štirinajst zaposlitev, se konča junija 2020, kar pomeni, da po tem datumu storitve za uporabnike ne bodo več brezplačne. Srečko Mlačnik ocenjuje, da bo to lahko težava. Projekt izvajajo v šestih občinah v sodelovanju s 26 partnerji iz Mežiške doline, Dravograda in Slovenj Gradca. Rezultati pilotnih projektov, ki potekajo tudi v Celju in Krškem, bodo omogočili vpogled v nezadovoljene potrebe uporabnikov dolgotrajne oskrbe.
Dosedanje izkušnje kažejo, da potrebujejo starejši več socialnih storitev v domačem okolju. Njihova cilja skupina so uporabniki pomoči na domu, stanovalci v domovih za starejše ter gojenci varstveno-delovnih centrov. Srečko Mlačnik, direktor Koroškega doma starostnikov, je prepričan, da je bila odločitev za sodelovanje v pilotnem projektu prava. »Smo edino okolje, ki lahko doda pilotnemu projektu dolgotrajne oskrbe, posledično pa tudi izvedbenim aktom zakona o dolgotrajni oskrbi socialne vsebine. Projekt dobro poteka. Že zdaj kaže, da manjkajo nekatere socialne vsebine ter da je ocenjevalna lestnica, ki odloča o vstopu v sistem dolgotrajne oskrbe, postavljena rigorozno. To pomeni, da bodo redkejši lahko vstopali v sistem in prejemali denarne bonitete, kar posledično pomeni, da bo zakon, ki naj bi bil uveljavljen, zelo hitro zahteval določene spremembe. Prvič zato, ker bo število uporabnikov nedvomno naraščalo glede na to, da se populacija stara.«
Več storitev v domačem okolju
Marjana Kamnik, vodja pilotnega projekta dolgotrajne oskrbe za Koroško in vodja enote Koroškega doma starostnikov v Slovenj Gradcu: »Ko smo se prijavljali na razpis za sodelovanje v pilotnem projektu, smo pričakovali, da bomo opravili oceno upravičenosti do storitev dolgotrajne oskrbe po predlaganem zakonu pri 360 ljudeh. Doslej smo uspeli pripraviti okoli dvesto ocen upravičenosti. Največ uporabnikov imamo v kategoriji dva in tri, manj v kategoriji štiri, kar pomeni, da je treba ponuditi več storitev v domačem okolju. Posebnost našega pilotnega okolja je, da ponujamo nove storitve, med njimi usposabljanje neformalnih oskrbovalcev. Naše izkušnje kažejo, da bo treba v predlogu zakona kaj dodati pri osebah z demenco, prilagajati pa bo treba tudi namestitvene kapacitete v institucionalnem varstvu.«
Štirinajst novih zaposlitev
Za usposabljanje neformalnih oskrbovalcev je zanimanje veliko. Prihajajo svojci, ki 24 ur na skrbijo za starejše. Potrebujejo znanja, kako poskrbeti za starejšo osebo, pa tudi zase, saj je takšna obveznost in skrb zanje izjemno velika.
»Opažam, da je bilo veliko dela v okviru projekta že opravljenega. V pilotni projekt je vključenih veliko ljudi. Pričakujemo, da bodo izkušnje iz vseh treh okolij, kjer predlog zakona preverjamo, to je urbanem ruralnem in semiruralnem, različne,«
je povedal Janez Praček z ministrstva za zdravje.
Pilotni projekt, ki je na Koroškem vreden 1,7 milijona evrov in je prinesel štirinajst zaposlitev, se konča junija 2020, kar pomeni, da po tem datumu storitve za uporabnike ne bodo več brezplačne. Srečko Mlačnik ocenjuje, da bo to lahko težava. Projekt izvajajo v šestih občinah v sodelovanju s 26 partnerji iz Mežiške doline, Dravograda in Slovenj Gradca. Rezultati pilotnih projektov, ki potekajo tudi v Celju in Krškem, bodo omogočili vpogled v nezadovoljene potrebe uporabnikov dolgotrajne oskrbe.
