Prevozi za starejše še okrnjeni, a spet dostopni
Ob koncu epidemije se po dobrih dveh mesecih vračajo prostovoljci Sopotnikov, Prostoferja, Rudija …
Odpri galerijo
V zavodu Sopotniki starejše spet prevažajo zadnja dva tedna. Fotografiji Simona Fajfar
Ljubljana - S preklicem epidemije so po državi spet začele delovati različne oblike prevozov za starejše: Sopotniki, Prostofer, Rudi, Kavalir, Leon … V občinah na različne načine organizirajo možnost brezplačnega prevoza, ki ga zdaj ponovno uvajajo po navodilih in smernicah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Obvezni so uporaba maske, razkuževanje, prezračevanje avtomobila in, koliko se da, razdalja med šoferjem in potnikom.
»Ponovno delujemo zadnjih 14 dni, morda ponekod tri tedne, vendar smo se morali prilagoditi razmeram,« pravi Marko Zevnik, direktor zavoda Sopotniki, ki sicer ponuja brezplačne prevoze za starejše v 13 občinah. Prostovoljci zavoda pomagajo starejšim pri vključevanju v aktivno družbeno življenje oziroma želijo z medgeneracijskim sodelovanjem preprečiti ali prekiniti izoliranost in osamljenost starejših prebivalcev predvsem iz manjših, odročnejših krajev, ki zaradi oddaljenosti, ker nimajo avta ali zaradi slabih prometnih povezav skoraj ne zapuščajo doma. Sopotniki so v šestih mesecih pred epidemijo opravili več kot 5100 prevozov oziroma prevozili skupno 125.148 kilometrov. V povprečju so opravili 24,1 kilometra na prevoz.
Storitev zdaj znova uvajajo, saj so prevoze opustili, še preden je bila uradno razglašena epidemija covida-19. »Takoj ko so zaprli domove za starejše, smo tudi mi prenehali s prevozi, ker smo ocenili, da je tveganje preveliko. Vozimo starejše ljudi, pa tudi naši prostovoljci so večinoma starejši. Nismo hoteli tvegati,« razloži Zevnik.
Številni njihovi prostovoljci, ki kot koordinatorji sprejemajo klice po občinah ali pa so prostovoljni vozniki, so se med epidemijo vključili v sistem civilne zaščite. Pomagali so pri oskrbi starejših, ki so ostali doma in so potrebovali pomoč, na primer nakup v trgovini. »V Ajdovščini smo z dvema našima avtomobiloma sodelovali pri delu Rdečega križa, tako da smo dostavljali hrano ljudem, ki so jo potrebovali,« pojasni Zevnik. Predvideva, da bodo ta konec tedna tudi v Ajdovščini spet zagotovili prevoze za starejše.
V nekaterih drugih občinah pa ti že delujejo. »Ko je civilna zaščita prenehala pomagati ljudem z dostavo blaga iz trgovine, se je izkazalo, da nekateri potrebujejo pomoč: prevoz do trgovine ali do zdravnika. Zato smo spet začeli s prevozi starejših, vendar smo storitev prilagodili navodilom NIJZ oziroma smo jo na začetku omejili na najnujnejše: prej smo poklicali v trgovino, tako da je starejši prišel le po naročeno in plačal, ni pa se zadrževal v trgovini, torej je bil čim krajši čas izpostavljen,« razloži sogovornik.
Po navodilih NIJZ so v avtomobile namestili pregrado, držijo se tudi navodil za razkuževanje in drugih ukrepov. »Zdaj bi številni starejši radi odšli kam na obisk, vendar tega še ne izvajamo,« pravi Marko Zevnik, ki upa, da bodo razmere kmalu takšne, da bodo lahko starejšim zagotovili storitev v nekdanjem obsegu, ko je bilo mogoče s Sopotniki ne le do trgovine ali k zdravniku, ampak tudi na klepet oziroma na kakšen dogodek.
Zaradi zaščitnih ukrepov, kot sta sedenje potnika na zadnjem sedežu, za pregrado, in prevoz le enega potnika, ne pa združevanje prevozov, se je izgubil eden od pomembnih ciljev projekta, poudarja Zevnik: »Včasih smo v trgovino, na primer, peljali dve gospe iz dveh vasi, ki sta v tem času tudi poklepetali. Ali pa so starejši med opravkom klepetali s šoferjem. Vedno smo govorili, da nismo le prevoz, ampak zagotavljamo tudi socialne stike. Zdaj pa je ta dimenzija Sopotnikov zaradi omejitev, ki jih je prinesla epidemija, okrnjena.« Dodaja, da komaj čakajo, da bo projekt Sopotniki spet tak, kot so ga prostovoljci in starejši vajeni.
Podobno pravijo v zavodu Zlata mreža, kjer imajo projekt Prostofer (skovanka iz besed »prostovoljni« in »šofer«), s katerim zagotavljajo organizirane prevoze starejših oziroma vseh, ki sicer ne vozijo sami, nimajo sorodnikov in imajo nižje mesečne dohodke, pa tudi slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi.
Z vračanjem življenja v običajne tirnice so začeli postopoma izvajati prevoze starejših, vendar morajo vsi, prostovoljci in starejši, upoštevati navodila NIJZ: razkuževanje avtomobila oziroma delov, ki se jih dotikamo, prezračevanje avtomobila, pri vožnjah ne združujejo prevozov in s tem – podobno kot opozarjajo pri Sopotnikih – ne morejo zagotavljati socialnih stikov med uporabniki. Prav tako je okrnjeno pogovarjanje potnikov z voznikom, saj morajo sedeti na zadnjih sedežih in imeti predpisano razdaljo.
Miha Bogataj, direktor zavoda Zlata mreža, dodaja, da so morali vse prostovoljce – teh je okoli 500 – usposobiti za delo v novih razmerah, prav tako morajo navodila upoštevati njihovi uporabniki. Zdaj Prostofer deluje v 37 občinah, v prihodnjih šestih mesecih pa bodo to storitev razširili še v 12 novih, pravi Bogataj, ki predvideva, da bodo do konca leta delovali v 60 občinah. V občinah, kjer Prostoferja še ne poznajo, ne pričakujejo skokovitega povečanja števila voženj in prevoženih kilometrov, saj se storitev v novem okolju uveljavlja postopoma oziroma morajo starejši sprejeti novost, ki jim bogati življenje.
»Ponovno delujemo zadnjih 14 dni, morda ponekod tri tedne, vendar smo se morali prilagoditi razmeram,« pravi Marko Zevnik, direktor zavoda Sopotniki, ki sicer ponuja brezplačne prevoze za starejše v 13 občinah. Prostovoljci zavoda pomagajo starejšim pri vključevanju v aktivno družbeno življenje oziroma želijo z medgeneracijskim sodelovanjem preprečiti ali prekiniti izoliranost in osamljenost starejših prebivalcev predvsem iz manjših, odročnejših krajev, ki zaradi oddaljenosti, ker nimajo avta ali zaradi slabih prometnih povezav skoraj ne zapuščajo doma. Sopotniki so v šestih mesecih pred epidemijo opravili več kot 5100 prevozov oziroma prevozili skupno 125.148 kilometrov. V povprečju so opravili 24,1 kilometra na prevoz.
Zavod Sopotniki brezplačne prevoze starejšim ponuja v 13 občinah.
Avtomobile razkužujejo in prezračujejo, ne združujejo prevozov ...
V Zlati mreži so 500 prostovoljcev usposobili za delo v novih razmerah.
Prostofer deluje v 37 občinah, čez pol leta bo še v dvanajstih.
Avtomobile razkužujejo in prezračujejo, ne združujejo prevozov ...
V Zlati mreži so 500 prostovoljcev usposobili za delo v novih razmerah.
Prostofer deluje v 37 občinah, čez pol leta bo še v dvanajstih.
Med epidemijo niso upali tvegati
Storitev zdaj znova uvajajo, saj so prevoze opustili, še preden je bila uradno razglašena epidemija covida-19. »Takoj ko so zaprli domove za starejše, smo tudi mi prenehali s prevozi, ker smo ocenili, da je tveganje preveliko. Vozimo starejše ljudi, pa tudi naši prostovoljci so večinoma starejši. Nismo hoteli tvegati,« razloži Zevnik.
Številni njihovi prostovoljci, ki kot koordinatorji sprejemajo klice po občinah ali pa so prostovoljni vozniki, so se med epidemijo vključili v sistem civilne zaščite. Pomagali so pri oskrbi starejših, ki so ostali doma in so potrebovali pomoč, na primer nakup v trgovini. »V Ajdovščini smo z dvema našima avtomobiloma sodelovali pri delu Rdečega križa, tako da smo dostavljali hrano ljudem, ki so jo potrebovali,« pojasni Zevnik. Predvideva, da bodo ta konec tedna tudi v Ajdovščini spet zagotovili prevoze za starejše.
V nekaterih drugih občinah pa ti že delujejo. »Ko je civilna zaščita prenehala pomagati ljudem z dostavo blaga iz trgovine, se je izkazalo, da nekateri potrebujejo pomoč: prevoz do trgovine ali do zdravnika. Zato smo spet začeli s prevozi starejših, vendar smo storitev prilagodili navodilom NIJZ oziroma smo jo na začetku omejili na najnujnejše: prej smo poklicali v trgovino, tako da je starejši prišel le po naročeno in plačal, ni pa se zadrževal v trgovini, torej je bil čim krajši čas izpostavljen,« razloži sogovornik.
Po navodilih NIJZ so v avtomobile namestili pregrado, držijo se tudi navodil za razkuževanje in drugih ukrepov. »Zdaj bi številni starejši radi odšli kam na obisk, vendar tega še ne izvajamo,« pravi Marko Zevnik, ki upa, da bodo razmere kmalu takšne, da bodo lahko starejšim zagotovili storitev v nekdanjem obsegu, ko je bilo mogoče s Sopotniki ne le do trgovine ali k zdravniku, ampak tudi na klepet oziroma na kakšen dogodek.
Marko Zevnik pravi, da bi starejši s Sopotniki radi odšli tudi kam na obisk.
Za zdaj še prikrajšani za klepet
Zaradi zaščitnih ukrepov, kot sta sedenje potnika na zadnjem sedežu, za pregrado, in prevoz le enega potnika, ne pa združevanje prevozov, se je izgubil eden od pomembnih ciljev projekta, poudarja Zevnik: »Včasih smo v trgovino, na primer, peljali dve gospe iz dveh vasi, ki sta v tem času tudi poklepetali. Ali pa so starejši med opravkom klepetali s šoferjem. Vedno smo govorili, da nismo le prevoz, ampak zagotavljamo tudi socialne stike. Zdaj pa je ta dimenzija Sopotnikov zaradi omejitev, ki jih je prinesla epidemija, okrnjena.« Dodaja, da komaj čakajo, da bo projekt Sopotniki spet tak, kot so ga prostovoljci in starejši vajeni.
ℹNajvečkrat k zdravniku
Starejši največkrat uporabijo storitev Sopotnikov za obisk zdravnika (65 odstotkov), v 23 odstotkih pa se odpravijo v trgovino, na banko, pošto ali k frizerju. Nekaj več kot pet odstotkov prevozov namenijo kulturnim in zabavnim dogodkom, skoraj tri odstotke pa za obiske. Manj kot odstotek vseh prevozov izkoristijo za obisk pokopališča, zdravilišča, izlet ali kaj drugega.
Starejši največkrat uporabijo storitev Sopotnikov za obisk zdravnika (65 odstotkov), v 23 odstotkih pa se odpravijo v trgovino, na banko, pošto ali k frizerju. Nekaj več kot pet odstotkov prevozov namenijo kulturnim in zabavnim dogodkom, skoraj tri odstotke pa za obiske. Manj kot odstotek vseh prevozov izkoristijo za obisk pokopališča, zdravilišča, izlet ali kaj drugega.
Podobno pravijo v zavodu Zlata mreža, kjer imajo projekt Prostofer (skovanka iz besed »prostovoljni« in »šofer«), s katerim zagotavljajo organizirane prevoze starejših oziroma vseh, ki sicer ne vozijo sami, nimajo sorodnikov in imajo nižje mesečne dohodke, pa tudi slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi.
Z vračanjem življenja v običajne tirnice so začeli postopoma izvajati prevoze starejših, vendar morajo vsi, prostovoljci in starejši, upoštevati navodila NIJZ: razkuževanje avtomobila oziroma delov, ki se jih dotikamo, prezračevanje avtomobila, pri vožnjah ne združujejo prevozov in s tem – podobno kot opozarjajo pri Sopotnikih – ne morejo zagotavljati socialnih stikov med uporabniki. Prav tako je okrnjeno pogovarjanje potnikov z voznikom, saj morajo sedeti na zadnjih sedežih in imeti predpisano razdaljo.
Miha Bogataj, direktor zavoda Zlata mreža, dodaja, da so morali vse prostovoljce – teh je okoli 500 – usposobiti za delo v novih razmerah, prav tako morajo navodila upoštevati njihovi uporabniki. Zdaj Prostofer deluje v 37 občinah, v prihodnjih šestih mesecih pa bodo to storitev razširili še v 12 novih, pravi Bogataj, ki predvideva, da bodo do konca leta delovali v 60 občinah. V občinah, kjer Prostoferja še ne poznajo, ne pričakujejo skokovitega povečanja števila voženj in prevoženih kilometrov, saj se storitev v novem okolju uveljavlja postopoma oziroma morajo starejši sprejeti novost, ki jim bogati življenje.
