»Pri Muri ne gre le za enega črva in dva metulja!«

Novi predsednik Zveze društev Moja Mura je postal Samo Tuš - boj za Muro in proti elektrarnam na njej

Objavljeno
02. februar 2018 17.18
Jože Pojbič
Jože Pojbič

Gornja Radgona -  Na zadnji skupščini je Zveza društev Moja Mura, ki združuje enaindvajset različnih društev in organizacij iz Pomurja, dobila novega predsednika. Stojana Habjaniča, ki je zvezo vodil dva štiriletna mandata, je zamenjal Samo Tuš iz Gornje Radgone. Habjanič bo poslej koordinator kampanje Rešimo Muro.

Zveza društev Moja Mura v želji po ohranitvi Mure združuje turistična, gasilska, ribiška, športna in okoljevarstvena društva iz porečja reke Mure in se že osem let bojuje proti gradnji elektrarn na njej. Jutri bo ob svetovnem dnevu mokrišč skupaj z WWF organizirala pohod ob Muri pri Krogu.
»Preuredili smo svoje vrste in v povezavi z drugimi organizacijami, kot so WWF in okoljevarstvene organizacije iz Avstrije in Hrvaške, bomo za zaščito reke Mure in proti elektrarnam začeli delovati bolj profesionalno. Ugotovili smo namreč, da smo v državi nasproti uradnikom in institucijam brez moči, če nismo dobro organizirani in podprti s stroko in argumenti. Državni uradniki nas pogosto sploh niso upoštevali, včasih so nas tudi žalili in gledali zviška, zato smo v zadnjem letu dni skupaj z WWF resneje zagnali kampanjo Rešimo Muro in se pojavljamo s predlogi in zahtevami v vseh postopkih glede Mure,« pravi novoizvoljeni predsednik.
»Poleg kampanje Rešimo Muro, ki je usmerjena predvsem v nasprotovanje gradnji elektrarn, pa je napočil čas, da se temeljiteje posvetimo sami reki in njeni oživitvi. Reka in obrečni svet sta namreč v slabem stanju predvsem zato, ker je Mura že več kot stoletje regulirana v ozkem koritu in so ji vzeli značaj nižinske poplavne reke. Zaradi tega in tudi zato, ker več kot trideset elektrarn na Muri v Avstriji preprečuje prenašanje proda naprej do nas, se reka poglablja in to povzroča težave, ki bi jih nekateri radi reševali z gradnjo elektrarn. Toda mi smo samo za sanacijo reke in ne za njeno sočasno energetsko izkoriščanje. Zakaj bi napake Avstrijcev ponavljali tudi na našem delu reke? Strokovnjaki so v projektu Biomura pokazali, da je poglabljanje mogoče ustaviti tudi z utrjenimi pragovi v rečni strugi, ki sicer ne spremenijo značaja reke.«
Sama Tuša smo povprašali, kdo vse pravzaprav sodeluje v zvezi. »Zagovorniki elektrarn v javnosti poskušajo narediti vtis, da smo samo »zeleni«, ki so vedno proti vsemu, toda v primeru Mure zadeva ni tako preprosta. Tu ne gre le za enega črva in dva metulja, ampak bi gradnja elektrarn reki in obrečnemu svetu prinesla daljnosežne in predvsem negativne posledice. Zadnje ugotovitve na podlagi študij v okviru priprave državnega prostorskega načrta za elektrarno Hrastje Mota so alarmantne in kažejo na možnost, da bi zajezitev ogrozila glavno črpališče pitne vode za sistem B pomurskega vodovoda v Krogu, ki napaja območje s 60.000 prebivalci. Tudi naravno okolje in obrečni gozdovi bi se nepovratno spremenili, mokrišča bi večinoma izginila in tega ni mogoče nadomestiti z nikakršnimi ukrepi.
Po mojem prepričanju gre v primeru načrtovane gradnje elektrarn na Muri predvsem za vsiljevanje pogleda, češ da je reka zgolj nosilka kinetične energije, ki jo je treba izkoristiti, sicer teče v prazno, poleg tega pa tudi za prepričevanje, da bodo le elektrarne prebivalcem ob Muri prinesle zaslužek in boljše življenje. Toda marsikateremu Pomurcu Mura že zdaj prinaša zaslužek v turizmu. Že zdaj na in ob Muri dohodek dobiva toliko Pomurcev, kot jih pri elektrarnah, ki bi bile zagotovo avtomatizirane in daljinsko nadzorovane ter vodene, ne bi dobivalo nikoli.«