Pridelano hrano bodo ponudili gostom kmetije

V Gornjem Seniku v slovenskem Porabju na Madžarskem je s pomočjo Slovenije zrasla vzorčna kmetija, ki naj bi pripomogla k razvoju kmetijstva in turizma v slovenskih porabskih vaseh

Objavljeno
25. julij 2015 10.51
Jože Pojbič, Murska Sobota
Jože Pojbič, Murska Sobota

Gornji Senik - Predvsem gospodarskemu razvoju slovenske skupnosti v madžarskem Porabju je namenjena vzorčna slovenska kmetija, zgrajena s finančno pomočjo Slovenije, ki so jo odprli v sredo v Gornjem Seniku. S kmetijo bo upravljala razvojna agencija porabskih Slovencev Slovenska krajina, ki ji je to že tretji večji razvojni projekt.

Projekt vzorčne kmetije je bil v celoti vreden okrog 835.000 evrov, dve tretjini denarja je prispevalo slovensko kmetijsko ministrstvo, tretjino pa Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pobudnik projekta je bil že leta 2010 kmetijski minister Dejan Židan, ki je na sredini otvoritvi dokončane kmetije dejal, da "manjšina sicer mora imeti stik s kulturo in jezikom matičnega naroda, mora pa imeti tudi svojo gospodarsko dejavnost." In te je med porabskimi Slovenci bore malo, saj je bilo sedem obmejnih porabskih vasi s slovenskim življem v času železne zavese desetletja dolgo odrezano od sveta in je razvojno močno zaostalo. Zato je Porabje še sedaj demografsko ogroženo, slovenski jezik tudi v slovenskih vaseh vse bolj izginja, zaradi odseljevanja mlajših in staranja prebivalcev pa zamira kmetijstvo in kmetijske površine se vse bolj zaraščajo.


Prav zato, da bi z gospodarskimi, kmetijskimi in turističnimi razvojnimi projekti ohranili poseljenost slovenskih vasi in povezanost slovenske narodne skupnosti, je Zveza Slovencev na Madžarskem na pobudo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu leta 2006 v Monoštru ustanovila razvojno agencijo Slovenska krajina s šestimi zaposlenimi. Njena osnovna naloga je snovanje razvojnih projektov in pridobivanje denarja zanje iz državnih in evropskih skladov, kar ji pod vodstvom Andreje Kovač tudi dobro uspeva. Leta 2011 so tako s pomočjo evropskih sredstev v Andovcih uredili Hišo rokodelstva, kjer z delavnicami, tečaji in drugimi dejavnostmi ohranjajo tradicionalno rokodelstvo teh krajev, leta 2013 so v sklopu čezmejnega projekta ohranjanja visokodebelnih sadovnjakov na Goričkem in v Porabju v Gornjem Seniku odprli sadjarsko središče s predelovalnico jabolk in prostori za izobraževanje sadjarjev, ki naj bi v teh krajih ponovno oživilo sadjarstvo, vzorčna slovenska kmetija pa je njihov doslej največji in najpomembnejši projekt, od katerega si po besedah Andreje Kovač obetajo tudi največji vpliv na razvoj kmetijstva in turizma v teh krajih. Zanjo so v Gornjem Seniku in bližnjih vaseh odkupili ali zakupili dvaindvajset hektarjev zaraščajočih se njiv, travnikov, pašnikov in sadovnjakov, jih očistili in na njih začeli s pridelavo poljščin in krme za živino. V novem hlevu je sedaj že trinajst glav živine in šest telet, naslednje leto pa bodo na kmetiji redili tudi prašiče in perutnino.


Vsa kmetija je zasnovana kot odgovor na vprašanje, kako moderno kmetovati na območju varovane narave. Vse Porabje je namreč znotraj narodnega parka Örseg, ki je del trideželnega parka Goričko - Raab - Örseg in omejitve so na tem območju velike. Kmetija je zato ekološka, vsaj na začetku bodo na njej delali samo zaposleni iz razvojne agencije Slovenska krajina, pridelke in meso pa bodo sami predelovali in jih ponujali gostom turističnega dela kmetije, ki ima restavracijo in prenočišča. Restavracija bo za začetek odprta le ob sobotah in nedeljah popoldne in zvečer, kuharje pa si bodo izposojali iz hotela Lipa v Monoštru, ki je prav tako v lasti Zveze Slovencev na Madžarskem.


Sčasoma bi radi razvili mrežo kooperantov, okoliških kmetov, ki bi za potrebe kmetije tudi sami redili živino in prašiče, pridelovali krmo, poljščine in sadje in nekatere pridelke vsaj deloma tudi že predelovali. Tako bi omogočili zaslužek širšemu krogu Porabcev, jim dali zgled in vzpodbudo za razvoj lastne kmetijske ali turistične dejavnosti, obenem pa bi pred zaraščanjem rešili še več kmetijskih površin in pokrajino ohranili turistično bolj privlačno, pravi Andreja Kovač.