Priklopljeni na aparate zaradi pokojnine

Kdaj umreti? Podaljševanje življenja zaradi financ. En dan na medicinskih aparatih stane od 300 do 1463 evrov. 

Objavljeno
26. januar 2016 21.19
Slovenija.Ljubljana.01.12.2010 Univerzitetni klinicni center.Foto:Matej Druznik/DELO
Milena Zupanič
Milena Zupanič
Ljubljana – »Svojci bolnikov prosijo, naj njihovim onemoglim starostnikom podaljšujemo življenje tudi zaradi pokojnine,« je povedala medicinska sestra ene izmed regijskih bolnišnic, ki oskrbuje bolnike na intenzivnem oddelku. Nič čudnega. Od pokojnine pogosto živi celotna družina. A oskrba na aparate priključenega bolnika stane precej več.

Ni tako redko, da je pokojnina edini zanesljivi vir prihodkov v širši družini. Starejši upokojenci med 80. in 90. letom starosti, ki so bili upokojeni še v ugodnejših časih pokojninske blagajne, imajo danes od 1200 do 1500 evrov pokojnine, to pa je že znesek, ki omogoča življenje ali vsaj občutno izboljša družinski proračun brezposelnih ali slabo plačanih družinskih članov. Zahvaljujoč sodobni medicini lahko zdravniki s priključitvijo na aparature bolnikom podaljšujejo življenje, tudi če bolniku ni več pomoči. Pri tem pa nastanjajo veliki stroški. En sam oskrbni dan stane od 300 do 1463 evrov, odvisno od teže bolezenskega stanja in od tega, ali gre za intenzivno nego ali intenzivno terapijo. Če nekomu podaljšajo življenje, denimo za mesec dni, je strošek zdravstvene blagajne lahko tudi 30-krat tolikšen kot višina pokojnine, za katero si prizadevajo svojci.

Posvet zdravnikov: Težka vprašanja, še težji odgovori

Kdaj je pravi čas za smrt, je vprašanje, ki zdravnike in medicinske sestre postavlja v velike etične dileme. »Imamo dvoje nasprotnih si prizadevanj svojcev, kadar so njihovi najbližji tik pred iztekom življenja. Nekateri prosijo zdravnike, naj jih ne mučijo več z zdravljenjem in naj jih pustijo umreti. Drugi se pritožujejo, ker njihovih bolnikov zdravniki ne zdravijo v nedogled, čeprav se jim ne da več pomagati. V ozadju je za navidezno ljubeznijo pogosto denar, bitka za dediščino. Vprašanje je, kako bomo umirali: v dostojanstvu ali z velikimi stroški?« je dejal Andrej Možina, predsednik zdravniške zbornice.

Kako najbolje uporabiti denar zdravstvene blagajne, je pri nas zanemarjeno (strokovno) vprašanje. O tem je tekla beseda tudi na posvetu o vlogi stroke v zdravstveni politiki, ki so ga prejšnji teden organizirale zdravniške organizacije. Zbralo se je 110 najvidnejših zdravnikov, članov najvišjih strokovnih teles v zdravstvu, koordinatorji specializacij pa tudi strokovni direktorji UKC Maribor, UKC Ljubljana in Onkološkega inštituta.

Najti najboljšo medicino za razpoložljivi denar

»Strinjali smo se, da je denarja premalo za vse, kar sodobna medicina omogoča. Zdravstvo se mora kar se da organizirati pri procesu zdravljenja. Nobene reforme ne more biti brez razširjenih strokovnih kolegijev zdravnikov. Morali bomo najti najboljšo medicino za denar, ki je na razpolago. Tega ne more narediti nihče drug kot zdravniki. Nikakršnih posegov v zdravniško avtonomijo, torej niti v zakon o zdravniški službi ne bomo dovolili,« je povedal Možina.

Najvišji strokovni organi – razširjeni strokovni kolegiji (RSK), ki odločajo o načinih zdravljenja, uvedbi novosti, novih tehnologij in zdravil v sistem v prid bolnikom – so bili pred leti organizirani pod okriljem politike, nato pa so sčasoma zamrli. Zdravniško društvo jih je nadomestilo z ustanovitvijo strokovnih svetov posameznih strok. »Kar 95 odstotkov zdravnikov na posvetu se je izreklo, da najvišji strokovni organi ne spadajo pod okrilje politike. Organizirani morajo biti v okviru te hiše, imeti morajo svojo integriteto in biti plačani za svoje delo, saj so sicer težko avtonomni,« je prepričan Možina, ki meni, da bi bilo treba v tem smislu spremeniti vladni pravilnik o razširjenih strokovnih svetih.