Priliv dodatnega denarja v zdravstvo je le gašenje požara
Novi milijoni bodo zadostovali za kritje tekočih stroškov. Če ne bo sistemskih sprememb, bodo težave čez dve leti le še hujše, denarja pa bo potrebnega še več, opozarjajo sogovorniki.
Odpri galerijo
Zgolj povečevanje sredstev za zdravstvo ne predstavlja rešitve za probleme, ki so se kopičili leta. FOTO: Tadej Regent/Delo
Ljubljana – Ko je po ponedeljkovem koalicijskem vrhu odjeknilo, da bomo v prihodnjih dveh letih za zdravstvo namenili 470 milijonov evrov dodatnega denarja, so se mnogi prijeli za denarnice, češ, kje jih bomo vzeli. Na ministrstvu za finance pravijo, da denar glede na projekcije Umarja ne bo problem. Pa bo v zdravstvu zaradi večje količine denarja kaj bolje?
Zdravnik Blaž Mrevlje je prepričan, da ne. »Minister Šabeder bo v zdravstveni sistem zlil naslednje leto 265 milijonov več evrov. Brez znižanja cen vsega na nivo EU pomeni več denarja le več korupcije. Hkrati ne bo privatizacije. Odsotnost privatizacije pomeni vzdrževanje državnega, to pa organiziranega kriminala in korupcije,« je tvitnil Mrevlje, eden od zaslužnih za razkritje preplačanih žilnih opornic.
Ekonomist Janez Šušteršič bo vesel, če bomo v okviru proračuna, ki je na skrajni meji fiskalnih pravil, v naslednjih dveh letih našli 470 milijonov. Namera, da sredstva namenimo zdravstvu, se mu zdi dobra, saj bo s tem tudi nekaj koristi za ljudi. Ob tem opozarja, da bi morali najprej redefinirati sistem: »Dokler ta temelji na centralnem planiranju, predstavlja prilivanje dodatnih sredstev vanj le gašenje požara. Dokaz, da centralni načrt ni učinkovit, so čakalne vrste, korupcija, birokratizacija. Tudi v Jugoslaviji je bila edina rešitev za probleme nov denar,« je povedal Šušteršič, ki rešitev vidi tudi v povečanju ponudnikov zavarovanj.
Marjan Pintar, direktor Združenja zdravstvenih zavodov, je povedal, da obljuba o povišanju sredstev pomeni, da je tudi vlada spoznala in razumela njihova sporočila, da je zdravstvo podfinancirano in v razvojnem zaostanku. Vendar je po Pintarjevem mnenju treba upoštevati, da je priliv denarja vezan na ugodno gospodarsko rast, pri čemer ga skrbijo opozorila o ohlajanju gospodarstva.
Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta, je pojasnil, da že sprejeti okviri za pripravo proračunov predvidevajo povečanje maksimalnih izdatkov zdravstvene blagajne med 2019 in 2022 za 670 milijonov evrov. Po aprilski oceni Fiskalnega sveta naj bi bilo predvideno povečanje nominalnega presežka sektorja država, ki vključuje tudi zdravstveno blagajno, v obdobju 2020–2022 skladno s fiskalnimi pravili. »Fiskalni svet je sicer ob oceni opozoril tudi na številna negativna tveganja, tudi na strani izdatkov, kjer bi dodatne zahteve lahko poslabšale ne le kratkoročne, temveč tudi dolgoročne izglede javnih financ,« je dejal Kračun.
Splošna resnica je, da je denarja v zdravstvu premalo za košaro storitev, ki jo zdravstvo nudi, ocene, koliko ga manjka, pa so različne. V času prejšnjega ministra so govorili o 400 milijonih: za družinske zdravnike bi potrebovali 45 milijonov, za kompetence medicinskih sester okoli 30 milijonov, dodaten denar bi potrebovali še za pokritje izgub bolnišnic, investicije, zahteve Fidesa, skrajševanje čakalnih vrst. Ekonomist Velimir Bole je v Gospodarskih Gibanjih pred časom napisal, da je najprej treba prilagoditi dejansko financiranje formalno izkazanemu oziroma zakonsko predvidenemu. »Nato je treba finančna sredstva za zdravstvo povečati. Samo za vzdržnost učinkovitosti zdravstvenega sistema pri generiranju sedanjega obsega in kvalitete storitev je potrebno sredstva trajno povečati vsaj za pet odstotkov.«
In kako bodo razdeljeni dodatni milijoni? »Podatke o natančnejšem razrezu bomo lahko dali šele po sprejetju splošnih dogovorov za posamezno leto,« so povedali na ministrstvu za zdravje. V Združenju zdravstvenih zavodov so ocenili, da bi obljubljena sredstva zadostovala za kritje tekočih stroškov zavodov ob pogoju, da v naslednjih letih vlada ne bo sklepala novih sporazumov s sindikati in tako povzročala dodatnih stroškov dela v zdravstvu. Opozorili so še na velik razvojni zaostanek slovenskega zdravstva in potrebo po investicijskih vlaganjih, za kar bi bilo treba zagotoviti še najmanj sto milijonov evrov na leto.
Zdravnik Blaž Mrevlje je prepričan, da ne. »Minister Šabeder bo v zdravstveni sistem zlil naslednje leto 265 milijonov več evrov. Brez znižanja cen vsega na nivo EU pomeni več denarja le več korupcije. Hkrati ne bo privatizacije. Odsotnost privatizacije pomeni vzdrževanje državnega, to pa organiziranega kriminala in korupcije,« je tvitnil Mrevlje, eden od zaslužnih za razkritje preplačanih žilnih opornic.
Ekonomist Janez Šušteršič bo vesel, če bomo v okviru proračuna, ki je na skrajni meji fiskalnih pravil, v naslednjih dveh letih našli 470 milijonov. Namera, da sredstva namenimo zdravstvu, se mu zdi dobra, saj bo s tem tudi nekaj koristi za ljudi. Ob tem opozarja, da bi morali najprej redefinirati sistem: »Dokler ta temelji na centralnem planiranju, predstavlja prilivanje dodatnih sredstev vanj le gašenje požara. Dokaz, da centralni načrt ni učinkovit, so čakalne vrste, korupcija, birokratizacija. Tudi v Jugoslaviji je bila edina rešitev za probleme nov denar,« je povedal Šušteršič, ki rešitev vidi tudi v povečanju ponudnikov zavarovanj.
Vir denarja
Blagajna ZZZS je del celovitih javnih financ, ni pa del državnega proračuna. »Dodaten denar za zdravstveni sistem tako ne bo prišel iz državnega proračuna, ampak se bodo v prihodnjih dveh letih zaradi razmer na trgu dela in višjih vplačanih prispevkov zvišali prihodki zdravstvene blagajne in na tej osnovi je bila določena tudi zgornja meja dovoljenih izdatkov, katerih strukturo bo določil ZZZS s finančnim načrtom skladno s prioritetami,« so pojasnili na ministrstvu za finance.
Blagajna ZZZS je del celovitih javnih financ, ni pa del državnega proračuna. »Dodaten denar za zdravstveni sistem tako ne bo prišel iz državnega proračuna, ampak se bodo v prihodnjih dveh letih zaradi razmer na trgu dela in višjih vplačanih prispevkov zvišali prihodki zdravstvene blagajne in na tej osnovi je bila določena tudi zgornja meja dovoljenih izdatkov, katerih strukturo bo določil ZZZS s finančnim načrtom skladno s prioritetami,« so pojasnili na ministrstvu za finance.
Marjan Pintar, direktor Združenja zdravstvenih zavodov, je povedal, da obljuba o povišanju sredstev pomeni, da je tudi vlada spoznala in razumela njihova sporočila, da je zdravstvo podfinancirano in v razvojnem zaostanku. Vendar je po Pintarjevem mnenju treba upoštevati, da je priliv denarja vezan na ugodno gospodarsko rast, pri čemer ga skrbijo opozorila o ohlajanju gospodarstva.
Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta, je pojasnil, da že sprejeti okviri za pripravo proračunov predvidevajo povečanje maksimalnih izdatkov zdravstvene blagajne med 2019 in 2022 za 670 milijonov evrov. Po aprilski oceni Fiskalnega sveta naj bi bilo predvideno povečanje nominalnega presežka sektorja država, ki vključuje tudi zdravstveno blagajno, v obdobju 2020–2022 skladno s fiskalnimi pravili. »Fiskalni svet je sicer ob oceni opozoril tudi na številna negativna tveganja, tudi na strani izdatkov, kjer bi dodatne zahteve lahko poslabšale ne le kratkoročne, temveč tudi dolgoročne izglede javnih financ,« je dejal Kračun.
Velike potrebe
Splošna resnica je, da je denarja v zdravstvu premalo za košaro storitev, ki jo zdravstvo nudi, ocene, koliko ga manjka, pa so različne. V času prejšnjega ministra so govorili o 400 milijonih: za družinske zdravnike bi potrebovali 45 milijonov, za kompetence medicinskih sester okoli 30 milijonov, dodaten denar bi potrebovali še za pokritje izgub bolnišnic, investicije, zahteve Fidesa, skrajševanje čakalnih vrst. Ekonomist Velimir Bole je v Gospodarskih Gibanjih pred časom napisal, da je najprej treba prilagoditi dejansko financiranje formalno izkazanemu oziroma zakonsko predvidenemu. »Nato je treba finančna sredstva za zdravstvo povečati. Samo za vzdržnost učinkovitosti zdravstvenega sistema pri generiranju sedanjega obsega in kvalitete storitev je potrebno sredstva trajno povečati vsaj za pet odstotkov.«
In kako bodo razdeljeni dodatni milijoni? »Podatke o natančnejšem razrezu bomo lahko dali šele po sprejetju splošnih dogovorov za posamezno leto,« so povedali na ministrstvu za zdravje. V Združenju zdravstvenih zavodov so ocenili, da bi obljubljena sredstva zadostovala za kritje tekočih stroškov zavodov ob pogoju, da v naslednjih letih vlada ne bo sklepala novih sporazumov s sindikati in tako povzročala dodatnih stroškov dela v zdravstvu. Opozorili so še na velik razvojni zaostanek slovenskega zdravstva in potrebo po investicijskih vlaganjih, za kar bi bilo treba zagotoviti še najmanj sto milijonov evrov na leto.
fghf
