Tiskane izdaje
S sodelavci, Nežo Finžgar iz družbe Envit in Domnom Leštanom iz Biotehniške fakultete, so najprej odgovarjali na vprašanja, od kod vse bodo onesnaženo zemljo vozili v Dobjo vas in jo čistili, saj so v Dobji vasi prepričani , da jo bodo v obrat vozili iz številnih slovenskih krajev, pa tudi iz tujine.
»Iz Celja je ne bomo vozili, pa tudi od drugod iz Slovenije ne. Res pa je, da bomo devet kubikov pripeljali iz Avstrije, kjer sodelujemo z dvema uglednima raziskovalnima inštitucijama. Očiščeno zemljo bomo odpeljali v Podklošter, kjer bomo uredili demonstracijski vrt,« je pojasnila Neža Finžgar. Ob tem je zbrane znova spomnila, da niso tovarna, da pa so prerasli tudi laboratorij. »Mi smo demonstracijski obrat z majhnimi kapacitetami,« je poudarila Finžgarjeva in tako odgovorila Jožetu Šeglu in civilne iniciative Dobja vas.
Šegla je tudi zanimalo, ali bodo ljudje, ki bodo v obrat želeli pripeljati vrtno zemljo, dobili potrdilo, kakšna je bila zemlja ob sprejemu ter kakšna bo po čiščenju. Investitorja sta zagotovila, da bodo takšno potrdilo dobili, Domen Leštan pa je opozoril, da bo rezultat čiščenja odvisen od vsebnosti težkih kovin v zemlji ob sprejemu. »Zemlje se ne da popolnoma očistiti,« je rekel Leštan, a pripomnil, da bo po pranju v obratu takšna, da bodo ljudje v njej lahko varno sadili zelenjavo. »Zemlja po čiščenju ni mrtvica. To je še ena neresnica, ki kroži v javnosti,« je opozorila Finžgarjeva.
Nad težke kovine z rastlinami
Po Šeglovih informacijah naj bi skupina strokovnjakov v Mežici poskušala onesnaženo zemljo očistiti z rastlinami. Leštan mu je razložil, da so pred leti tudi sami poskušali na ta način, a žal ni bil uspešen. »Najlepše bi bilo, če bi prišli med vasi in vam ponudili, da vam bomo naravo očistili z naravo, ne s kemikalijami. A to ne gre. Verjemite!« je menil Leštan in dodal, da se bodo ljudje tako ali tako sami odločili, ali bodo želeli zemljo očistiti ali ne.
Znova so ljudem razložili, katere reagente bodo uporabljali v obratu in kakšne bodo njihove količine. »Vse poznate, saj jih imate v gospodinjstvu. To so apno, žveplena kislina, papir in EDTA. Za tono onesnažene zemlje bomo pri čiščenju porabili 200 litrov vode, 6,5 kilogramov EDTA, 6,8 kilograma apna, 3,9 kilograma žveplene kisline in 4 kilograma papirja, pri čemer bomo vodo in EDTA reciklirali v zaprtem krogu,« je razložil Leštan. Na tono zemlje bodo dobili 10,8 kilograma odpadka: s kovinami obogatenega suhega papirja in apna in na koncu približno kilogram svinca. Letno bodo očistili 1500 ton zemlje.
V Envitu in Arhelu poudarjajo, da je to šele začetek. Če bi želeli očistiti večja območja, bi potrebovali naprave z večjimi kapacitetami. Marko Gerl je prepričan, da se bo to zgodilo. Po njegovem bodo takšni obrati mobilni, kot je mobilen njihov veliko manjši demonstracijski center, saj bodo čiščenje hitrejše, učinkovitejše in cenejše. Z»animanje za našo tehnologijo, v katero verjamemo in za njo stojimo, je veliko ne le v Evropi, pač pa tudi v Združenih državah Amerike,« je sklenil Gerl.
