Tiskane izdaje
V spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947 danes praznujemo dan vrnitve Primorske k matični domovini, ki je od leta 2006 tudi državni praznik, vendar ni dela prost dan.
Ob državnem prazniku so v predsedniški palači pripravili dan odprtih vrat. Ker je predsednik Borut Pahor v Bolgariji, je obiskovalce ob tej priložnosti pozdravila Tanja Pečar. Za kulturni program je poskrbel Policijski orkester, pred palačo pa je bila postrojena tudi častna straža garde Slovenske vojske.
"Ta praznik je zelo poseben. Da ohranjamo spomin in vrednote pretekle zgodovine in da se spomnimo, da smo leta 1947 končno dobili nazaj še tisti del naše ljube Primorske, ter tudi zato, da se zavedamo, da to ni bilo samo po sebi dano. Prav je, da se spomnimo na vse ponosne fante in dekleta, ki so želeli živeti v skupni državi. Ta dan ima velik pomen za Slovenijo. Mogoče se niti ne zavedamo, kako pomemben je," je na ogledu predsedniške palače dejal Matjaž Špat, predsednik taboriščnega odbora Ravensbrück-Auschwitz pri Zvezi združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije.
Premier Miro Cerar je v poslanici ob današnjem državnem prazniku zapisal, da je Primorska simbol domoljubja Slovenk in Slovencev, državljank in državljanov in naše pomembno okno v svet. Ob tem je državljane pozval: »Delajmo še naprej skupaj kot znamo in sodelujmo v dobro vseh nas in naših potomcev.«
»Na Primorskem, tako pomembnem in v naših srcih neločljivem delu slovenske države, je moral slovenski narod večkrat vstati in kljub težkim pritiskom dokazati, da je to slovenska zemlja. To mu je uspelo. Uspelo se mu je upreti raznorodovalni politiki po prvi svetovni vojni, uspelo se mu je vrniti pod okrilje slovenske domovine po drugi svetovni vojni,« je v poslanici še navedel predsednik vlade.
Predsednik državnega zbora Milan Brglez je prav tako pozval k ponosu »na to, da smo vrnitev tega dragocenega ozemlja lahko dosegli, ker smo bili enotni in složni«, spomnil je pa tudi na to, da vrnitev Primorske k matični domovini ni minila brez boja. »Brez boja Tigra, brez bazoviških mučencev, brez partizanskih enot in brez boja naših teritorialcev, ki so Primorsko pred agresorjem zaščitili že 'dan prej', Primorska danes ne bi bila del naše skupne domovine. Velesile so imele z nami sicer drugačne načrte. A vedeli smo, da ravnamo prav in Primorsko vrnili tja, kamor spada - pod okrilje njene matične domove Slovenije,« je dejal.
Dan vrnitve Primorski k matični domovini je spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. S tem se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Mirovna pogodba je sicer pod Italijo umestila Benečijo, Rezijo, Gorico in Kanalsko dolino. Tako je v Italiji ostalo še približno 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.
Osrednja slovesnost ob letošnjem prazniku bo potekala v soboto v Postojni pod naslovom Primorska.srčna. Organizator je občina Postojna ob finančni pomoči ostalih primorskih občin, saj je državna proslava organizirana le vsakih pet let. Slavnostni govorec na letošnji prireditvi bo Matjaž Kmecl.
