Pripad rešujejo, stavbe pa se podirajo     

Stanje v sodstvu Zaostanki niso več sistemska težava, prostorski pogoji pa ostajajo zelo slabi zlasti v Ljubljani.
Objavljeno
16. maj 2018 19.00
Posodobljeno
16. maj 2018 20.50
V palači na Tavčarjevi domujejo tri sodišča.
Barbara Hočevar
Barbara Hočevar
»Minister za pravosodje Goran Klemenčič je kar precej napravil za prostorsko problematiko sodišč po Sloveniji, v Ljubljani, kjer je stanje najbolj akutno, pa ne,« je ob predstavitvi letnega poročila o učinkovitosti in uspešnosti sodstva izpostavil Florjančič, ki sicer meni, da je stanje v sodstvu dobro, skrajšuje se čas trajanja postopkov, število nerešenih in prejetih zadev se zmanjšuje. Razumni roki sojenja in z njim povezani sodni zaostanki niso več sistemska težava.

Nekatere druge pa ostajajo. Po Florjančičevih besedah je stanje v Ljubljani navzdržno. »Na Tavčarjevi so tri sodišča skupaj, ni dovolj obravnavnih dvoran, včasih celo konferenčna služi kot obravnavna. Vrhovni sodniki se po hodnikih sprehajajo z obdolženci v verigah,« je ponazoril predsednik vrhovnega sodišča, ki meni, da se ministri preveč usmerjajo v zakonodajne spremembe, sodne zgradbe se pa podirajo, kot se je izrazil. Odsotnost državne strategije zagotavljanja prostorskih pogojev sodišč je ilustrativen pokazatelj odnosa drugih vej oblasti do sodstva.
 

Največ novih zadev na prebivalca v EU


Zakonodajalci pa tudi pri pripravi predpisov pogosto ne preverjajo in premislijo, kakšen vpliv bodo njihove odločitve imele na sodstvo ter mu nalagajo vse več pristojnosti. »Pogosto in obsežno spreminjanje zakonodaje brez predhodne vključitve sodstva v razpravo, ko se zakoni neposredno tičejo poslovanja sodišč, predstavlja enega največjih tveganj za učinkovito in uspešno delo sodstva,« meni Florjančič, ki je prepričan, da spremembe zakonodaje, nove pristojnosti sodišč ter nastajanje generacijske vrzeli kažejo, da srednjeročno ni več utemeljeno nadaljnje zmanjševanje števila sodnikov, temveč je treba sistematično zagotavljati dotok novih, mladih sodnikov.

V Sloveniji je zdaj 43,1 sodnik na 100.000 prebivalcev, kar nas uvršča na zelo visoko 3. mesto v EU, za Luksemburgom in Hrvaško. Cilj, ki so si ga prvotno zadali pristojni, je bilo zmanjšanje števila na 42, vendar se to zdi zdaj iz različnih razlogov nedosegljivo. Med drugim tudi zaradi velike generacijske vrzeli, saj je izrazito pomanjkanje sodnikov, starih od 35 do 45 let, delež starejših od 60 let pa se povečuje. Zaradi vrzeli ne bo prenosa znanja na mlajše, zaradi česar lahko nastanejo strokovni problemi, ki bi lahko imeli odsev tudi v kakovosti sojenja.

Trenutno imajo sicer velike težave z reševanjem zadev predvsem na specializiranem kazenskem oddelku okrožnega sodišča v Ljubljani. Za rešitev situacije so sprejeli ukrepe, a brez dodatnih kadrovskih okrepitev ne bo šlo.

Hkrati pa Slovenija ostaja povsem pri vrhu članic EU na število novih zadev na prebivalca na civilnem in gospodarskem področju. Po Florjančičevem mnenju to presega vpliv sodstva, hkrati pa je v nelogičnem nasprotju z razmeroma nizko stopnjo zaupanja splošne javnosti v njegovo delo. Vse državne institucije je pozval k varovanju neodvisnosti in nepristranskosti sodstva kot samostojne veje oblasti in v tem okviru tudi njegovega ugleda in zaupanja v javnosti.