»Prvič, odkar izhaja – in izhaja od leta 1967 – v celoti narejena od doma.« To so besede Alija Žerdina, urednika Sobotne priloge, ki jih je ob zaključevanju tokratne številke objavil na svojem facebook profilu. Na sami vsebini priloge se to nikakor ne pozna, če kaj, je še boljša, ker vemo, da nas v teh časih bere še več ljudi.

V tokratni Sobotni prilogi, denimo, najdete prispevek filozofinje Alenke Zupančič V banji z Madonno ali česa nočemo. »Pred nekaj dnevi sem se z rahlo spuščeno čeljustjo osuplo zagledala v Madonnin prispevek k aktualni poeziji covida-19. Če ste zadevo videli, veste, o čem govorim. Sicer naj zadošča kratek opis,« piše v prispevku.  

Nato je tu tudi portret Thomasa Bacha, mencajočega predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki ga je napisal novinar Miha Hočevar. Če je Aleksander Čeferin evropski športni skupnosti pokazal, kako se deluje v kriznih okoliščinah, je Thomas Bach demonstriral, kako se ne dela.
 
Vesna Milek se je pogovarjala z Vido Žabot, nekdanjo nuno, ki zdaj v Italiji deluje kot terapevtka. Pogovarjali sta se o posledicah pandemije koronavirusa v Italiji, o pandemiji strahu, odgovornosti do sočloveka, o tem, kako je virus posegel v naše življenje, odnose, in o posledicah, ki jih ima za posameznika v času brez dotika. Več boste lahko prebrali v prispevku Vsak lahko izbere, ali bo mučitelj, krvnik ali junak.
 
Patricija Maličev je medtem svoje prijatelje, živeče po vsem svetu, prosila za zapis o njihovem mestu. »Prosila sem jih, čeprav sem z večino v rednih telefonskih stikih, naj mi za časopis napišejo, kako živijo ero, katere začetek smo pravkar splavili – saj se vse te dnevne in nočne ure tako in tako pogovarjamo samo o tem,« je v uvodu svojega prispevka zapisala Patricija Maličev. Objavljamo vtise ljudi, ki živijo v krajih od Dunaja do Toronta.


 
Suzana Kos se je pogovarjala z Medejo Lončar, direktorico Siemensa v Sloveniji in na Hrvaškem, ki je bila v četrtek izvoljena za predsednico Združenja Manager. Vodenje stanovskega združenja prevzema v zares izjemnih razmerah, v katerih so vsakršne napovedi prihodnjega dogajanja izjemno negotove. Za aktualno zdravstveno krizo bo namreč prišla še gospodarska pa tudi socialna.
 
Profesorji ljubljanske ekonomske fakultete Vasja Rant, Mojmir Mrak in Matej Marinč pišejo o ukrepih, ki bi jih morale sprejeti evropske in nacionalne oblasti. Izredni časi zahtevajo izredne ukrepe na ravni države in EU.


 

Naslovna zgodba Nedela: »Sam sem v karanteni že 40 let«

 
Tudi novinarska ekipa Nedela ustvarja od doma in tudi oni so po besedah urednice Agate Rakovec Kurent vsaj delno svojo najnovejšo izdajo posvetili temi, ki vlada te dni – koronavirusu. Kako koronavirus oblikuje naša življenja? O težki situaciji, v kateri so se znašli,  so se pogovarjali z direktorico Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah Gordano Drimel. Govorili so tudi s človekom, ki je bolezen premagal, z učiteljico, prisiljeno delati od doma, odličnim kolesarjem Tadejem Pogačarjem, ki je eno samoizolacijo že prestal, in podjetnico, ki s strahom pogleduje v prihodnost.
 
Novinarka Urša Izgoršek se je pogovarjala z direktorjem Klinike Golnik, enega od slovenskih centrov oskrbe bolnikov s covidom-19, dr. Alešem Rozmanom. »Najboljši recept je govoriti resnico in nič prikrivati,« pravi o trenutni situaciji.

Novinar Gorazd Utenkar se je pogovarjal s Sašem Hribarjem. Prejšnji teden je dopolnil 60 let, kmalu pa bo 30 let stara njegova kultna radijska oddaja Radio Ga Ga. O naši novi realnosti Sašo pravi, da zanj ni nič novega: »Sam sem v karanteni že 40 let.« Priporočamo tudi pogovor z igralko Niko Rozman, ki se je spomnimo kot Tine iz Jezera, zdaj pa z Nikom Škrlecem vodita oddajo Izodrom. »Pogrešam to, da lahko objameš človeka, ga poljubiš in mu rečeš: živijo,« je povedala.

V Nedelu vas med drugim čakajo še: intervjuja z režiserjem Amirjem Muratovićem in varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinko Todorovski, vse o biohekanju in prispevek o neuničljivem Franju Potočniku, ki pri svojih 84 letih trdi, da 1053. vzpon na Triglav nikakor ni bil njegov zadnji.

Priporočila zaključujemo tako, kot smo jih začeli, z besedami Alija Žerdina: »Uredništvo je svoje naredilo doma. Tiskarji, raznašalci, prodajalke in prodajalci … vsi ti bodo svoje delo morali narediti na običajnih delovnih mestih. Hvaležni smo jim.«