Priprava na več možnosti za hitro ukrepanje
Ministrstvo, policija in urad za migracije zagotavljajo, da spremljajo razmere na turško-grški meji in balkanski poti.
Odpri galerijo
Po kontingentnem načrtu bi kapacitete za nastanitev najprej zagotovili v azilnem domu in njegovih izpostavah. Foto: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Pripravljamo vse scenarije, je Marjan Šarec, predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, komentiral napovedi o večjem številu beguncev in migrantov na zahodnobalkanski poti, če se bodo razmere v Grčiji poslabšale. Tudi na ministrstvu za notranje zadeve, pri policiji in uradu za oskrbo in integracijo migrantov zagotavljajo, da stanje spremljajo.
»Slovenija bo morala zelo hitro ukrepati, če se bodo razmere v Grčiji zaradi prihoda migrantov iz Turčije poslabšale,« je dejal Šarec in dodal, da se bo morala Slovenija zanesti na lastne sile, če ne bo dogovora z drugimi evropskimi državami. »Ne bomo smeli dopuščati, da bi ljudje brez dokumentov neovirano hodili skozi državo,« meni premier v odhodu. Če bi bilo treba in bi državni zbor to potrdil, 37. a člen zakona o obrambi vojski na meji zagotavlja dodatna pooblastila. Slovenija pa bo v Grčijo v sodelovanju z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex) poslala 25 policistov.
Tudi na policiji trdijo, da razmere na področju nezakonitih migracij obvladujejo. »Policija opravlja poostren nadzor meje, razporeja policiste iz drugih enot, na izpostavljenih območjih je posebej okrepila delovanje policistov iz posebne policijske enote in pomožnih policistov, tudi konjenikov in vodnikov službenih psov. Pri nadzoru južne državne meje pomagajo še pripadniki Slovenske vojske. Policija opravlja nadzor meje tudi s helikopterjem, termovizijo, brezpilotnimi letalniki, mobilno policijsko postajo in sistemom videonadzora. Za preprečevanje sekundarnih migracij je policija poostrila nadzor v notranjosti države,« so sporočili z ministrstva za notranje zadeve.
Minister v odstopu Boštjan Poklukar je prepričan, da je policija »precej bolje opremljena in pripravljena, kot je bila v letih 2015 in 2016, ko smo obvladali migrantski val«. Poudaril je, da so dokupili 40 kilometrov dodatne začasne tehnične ovire.
Predstavniki ministrstva in policije pravijo, da spremljajo razmere na področju nezakonitih migracij v Turčiji in po vsej regiji, si izmenjujejo informacije s sosednjimi državami, državami v regiji in tudi na ravni EU. »Na morebitno povečanje nezakonitih prehodov državne meje smo pripravljeni, načrtovane ukrepe pa bomo prilagajali razmeram na terenu,« zagotavljajo na ministrstvu, Poklukar pa napoveduje, da bi v primeru bolj množičnih prihodov ljudi aktivirali celoten sistem nacionalne varnosti, tako obrambni del kot zaščito in reševanje, pričakuje pa, da bi tudi v takih okoliščinah Hrvaška sprejemala ljudi, ki bi jih vračali skladno s sporazumom, kar se sicer zdi številnim nevladnim organizacijam že v temelju problematično.
Za zagotovitev nastanitvenih kapacitet je še iz leta 2015 pripravljen kontingentni načrt, ki so ga posodobili junija leta 2018. Po besedah Katarine Štrukelj, direktorice urada za nastanitev in oskrbo, je na treh lokacijah azilnega doma 210 prosilcev za azil, prostora pa je dovolj za okoli 400 ljudi.
V prvi fazi kontingentnega načrta bi povečali zmogljivost v izpostavi doma v Logatcu, uporabili bi integracijsko hišo v Mariboru in kapacitete na Debelem rtiču. Drugo fazo načrta pa bi sprožili, če bi se pokazala potrebo po nastanitvi več kot 750 ljudi.
»Slovenija bo morala zelo hitro ukrepati, če se bodo razmere v Grčiji zaradi prihoda migrantov iz Turčije poslabšale,« je dejal Šarec in dodal, da se bo morala Slovenija zanesti na lastne sile, če ne bo dogovora z drugimi evropskimi državami. »Ne bomo smeli dopuščati, da bi ljudje brez dokumentov neovirano hodili skozi državo,« meni premier v odhodu. Če bi bilo treba in bi državni zbor to potrdil, 37. a člen zakona o obrambi vojski na meji zagotavlja dodatna pooblastila. Slovenija pa bo v Grčijo v sodelovanju z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex) poslala 25 policistov.
Tudi na policiji trdijo, da razmere na področju nezakonitih migracij obvladujejo. »Policija opravlja poostren nadzor meje, razporeja policiste iz drugih enot, na izpostavljenih območjih je posebej okrepila delovanje policistov iz posebne policijske enote in pomožnih policistov, tudi konjenikov in vodnikov službenih psov. Pri nadzoru južne državne meje pomagajo še pripadniki Slovenske vojske. Policija opravlja nadzor meje tudi s helikopterjem, termovizijo, brezpilotnimi letalniki, mobilno policijsko postajo in sistemom videonadzora. Za preprečevanje sekundarnih migracij je policija poostrila nadzor v notranjosti države,« so sporočili z ministrstva za notranje zadeve.
Minister v odstopu Boštjan Poklukar je prepričan, da je policija »precej bolje opremljena in pripravljena, kot je bila v letih 2015 in 2016, ko smo obvladali migrantski val«. Poudaril je, da so dokupili 40 kilometrov dodatne začasne tehnične ovire.
Infografika: Delo
Predstavniki ministrstva in policije pravijo, da spremljajo razmere na področju nezakonitih migracij v Turčiji in po vsej regiji, si izmenjujejo informacije s sosednjimi državami, državami v regiji in tudi na ravni EU. »Na morebitno povečanje nezakonitih prehodov državne meje smo pripravljeni, načrtovane ukrepe pa bomo prilagajali razmeram na terenu,« zagotavljajo na ministrstvu, Poklukar pa napoveduje, da bi v primeru bolj množičnih prihodov ljudi aktivirali celoten sistem nacionalne varnosti, tako obrambni del kot zaščito in reševanje, pričakuje pa, da bi tudi v takih okoliščinah Hrvaška sprejemala ljudi, ki bi jih vračali skladno s sporazumom, kar se sicer zdi številnim nevladnim organizacijam že v temelju problematično.
210
prosilcev za azil je na treh lokacijah azilnega doma, prostora je za 400 ljudi
prosilcev za azil je na treh lokacijah azilnega doma, prostora je za 400 ljudi
Za zagotovitev nastanitvenih kapacitet je še iz leta 2015 pripravljen kontingentni načrt, ki so ga posodobili junija leta 2018. Po besedah Katarine Štrukelj, direktorice urada za nastanitev in oskrbo, je na treh lokacijah azilnega doma 210 prosilcev za azil, prostora pa je dovolj za okoli 400 ljudi.
V prvi fazi kontingentnega načrta bi povečali zmogljivost v izpostavi doma v Logatcu, uporabili bi integracijsko hišo v Mariboru in kapacitete na Debelem rtiču. Drugo fazo načrta pa bi sprožili, če bi se pokazala potrebo po nastanitvi več kot 750 ljudi.
