Pristanišče pogoj za ureditev Jernejevega kanala
Piran: Svetniki dopustili možnost, da bi bili nekoč morda lahko zaslužni za ureditev zanemarjenega kanala na robu krajinskega parka
Odpri galerijo
Pogled na ustje Jernejevega kanala, ki kar kliče po ureditvi. V ospredju je škver s starimi lesenjačami, za njim pa je skrit ribiški pristan. Foto Boris Šuligoj
Seča – V piranski občini bi do konca septembra radi pridobili gradbeno dovoljenje in z njim nepovratnih 2,1 milijona evrov iz evropskega sklada za ribištvo za ureditev ribiškega pristanišča ob ustju Jernejevega kanala na robu Krajinskega parka Sečoveljske soline. A svetniki so šele na izredni seji podprli investicijski program ureditve pristanišča, ki bi pomenila tudi začetek urejanja ene največjih sramot piranske občine.
Prvotna odločitev piranskih svetnikov, s katero so zavrnili načrt prenove pristanišča, je sprožila burne odzive, saj je ostalo nepojasnjeno, kako bi se sicer v občini sploh lotili urejanja te sramote. Poleg 2,1 milijona evrov nepovratnih evropskih in državnih sredstev bo morala občina sama zagotoviti 443.874 evrov, ureditev pristana pa je poleg tega ključ do urejanja kanala.
Projekt predvideva poglobitev ustja kanala, kjer se je nabralo že toliko mulja, da so vplutja in izplutja vse težja, ob oseki pa celo onemogočena. Po besedah vodje občinske službe za investicije Karmen Pines je treba odkopati 30.000 kubičnih metrov mulja in ga odložiti na bližnje zapuščeno solno polje, imenovano Piča. Toda krajinski park je občini določil pogoj, da mora na drugem solnem polju najprej urediti prostor za nova gnezdišča in poskrbeti za 300 metrov podaljšanja kanala Lera do odprtega morja. Morje zdaj namreč doteka do Lere skozi zadnji del kanala Jernej, s podaljšanjem Lere pa bi si v solinah zagotovili neposreden dotok primernejše morske vode za pridelavo soli.
Z izkopanim in osušenim blatom iz kanala bodo utrdili desni breg Dragonje ter s tem poskrbeli za protipoplavno zaščito na nasprotnem koncu solin. Na območju pristanišča bo 15 privezov za plovila, dolga od osem do 24 metrov.
Slovenski ribogojci in školjkarji tu pretovorijo največ svoje pridelane hrane. Gre za pet školjkarskih podjetij z okoli 400 ton školjk (predvsem klapavic) na leto, in ribogojnico Fonda, kjer na leto vzgojijo okoli 80 ton brancinov in od letos tudi orad. Irena Fonda je za Delo povedala: »Pristan obljubljajo že 12 let. Prenova nam bo precej olajšala pretovor rib, ribje hrane in školjk. V vseh podjetjih skupaj je najmanj 50 zaposlenih. Poleg tega bo bolje poskrbljeno za približno 2000 turistov, ki se na leto pridejo ogledat našo ribogojnico.«
Da so sedanji pomoli neprimerni, da morajo ob visokih plimah ribogojci in školjkarji stopati v morje, ob oseki pa s čolni ne morejo do pomolov in da privezi plovil tam niso varni, pravi tudi Karmen Pines.
Pomole bodo zato dvignili za približno meter, sto metrov obale pa obdali s kamnom. Pomoli bodo na stebrih, kar bo olajšalo kroženje vode in preprečevalo kopičenje mulja v pristanišču. Na kopnem je predvidenih šest manjših jeklenih in z lesom obdanih pokritih skladišč s skladiščnimi površinami na prostem. Umaknjena bodo od ceste in ozelenjena, urediti bo mogoče prehod za pešce in kolesarje in parkirišča za zaposlene in dostavo. V posebnem objektu bo prostor za veterinarsko inšpekcijo, načrtujejo tudi manjšo čistilno napravo, ki je zdaj ni, odplake (tudi iz bližnje restavracije in hiše) pa se zbirajo v greznici. Pinesova pravi, da bodo iz drugega projekta in drugega finančnega vira uredili ekološki otok in iz Seče napeljali nov vodovod. Območje bo upravljalo Okolje Piran kot v piranskem in strunjanskem ribiškem pristanišču.
Kot je povedala Pinesova, si zdaj želijo v najkrajšem možnem času pridobiti vsa soglasja in gradbeno dovoljenje. Najpozneje novembra pa bi radi z javnim razpisom izbrali izvajalca del. Večino gradbenih del bi namreč radi izpeljali pred prihodnjim poletjem.
Svetniki so se odločili tudi za ustanovitev devetčlanskega odbora, ki bi sodeloval pri pripravi dokumentacije in nadzoru gradnje, in da se hkrati z urejanjem pristanišča začne postopek pridobivanja dokumentacije za urejanje celotnega območja Jernejevega kanala. To pomeni predvsem gradnjo primernejše ceste, kanalizacije in po vsej verjetnosti tudi lesenega mostovža za pešce in dostopanje do plovil, če bodo ta v kanalu ostala.
Minister za okolje Simon Zajc je na začetku aprila dejal, da so se z občino dogovorili, da bo v pol leta pripravila finančno konstrukcijo urejanja kanala in oddala vlogo za vodno dovoljenje. Če občina tega ne bo storila, bo ministrstvo iz kanala odsranilo vsa plovila, tako da ga ne bo ga treba poglabljati ali kako drugače urejati.
Bruno Kuzmin iz kabineta piranskega župana Đenia Zadkoviča pravi, da bi za ureditev Jernejevega kanala potrebovali 3,5 milijona evrov. Kje in kako bi denar dobili, ni znano, od finančne konstrukcije pa je odvisno, kdaj bo občina spet zaprosila za vodno dovoljenje. Občina sama nima dovolj denarja za posege. »Gradbeno dovoljenje in začetek prenove ribiškega pristanišča sta prvi pogoj za ureditev celotnega kanala, ne pa dokončno jamstvo. Ureditev je odvisna od številnih deležnikov, zato je težko govoriti o časovnih okvirih,« je dejal Kuzmin.
Prvotna odločitev piranskih svetnikov, s katero so zavrnili načrt prenove pristanišča, je sprožila burne odzive, saj je ostalo nepojasnjeno, kako bi se sicer v občini sploh lotili urejanja te sramote. Poleg 2,1 milijona evrov nepovratnih evropskih in državnih sredstev bo morala občina sama zagotoviti 443.874 evrov, ureditev pristana pa je poleg tega ključ do urejanja kanala.
Projekt predvideva poglobitev ustja kanala, kjer se je nabralo že toliko mulja, da so vplutja in izplutja vse težja, ob oseki pa celo onemogočena. Po besedah vodje občinske službe za investicije Karmen Pines je treba odkopati 30.000 kubičnih metrov mulja in ga odložiti na bližnje zapuščeno solno polje, imenovano Piča. Toda krajinski park je občini določil pogoj, da mora na drugem solnem polju najprej urediti prostor za nova gnezdišča in poskrbeti za 300 metrov podaljšanja kanala Lera do odprtega morja. Morje zdaj namreč doteka do Lere skozi zadnji del kanala Jernej, s podaljšanjem Lere pa bi si v solinah zagotovili neposreden dotok primernejše morske vode za pridelavo soli.
Vplutje v ribiški pristan je zdaj odvisno od plime oziroma oseke. Velika je tudi onesnaženost zaradi neurejene kanalizacije. Foto Boris Šuligoj
Majhen pristan za velik pretovor rib in školjk
Z izkopanim in osušenim blatom iz kanala bodo utrdili desni breg Dragonje ter s tem poskrbeli za protipoplavno zaščito na nasprotnem koncu solin. Na območju pristanišča bo 15 privezov za plovila, dolga od osem do 24 metrov.
Slovenski ribogojci in školjkarji tu pretovorijo največ svoje pridelane hrane. Gre za pet školjkarskih podjetij z okoli 400 ton školjk (predvsem klapavic) na leto, in ribogojnico Fonda, kjer na leto vzgojijo okoli 80 ton brancinov in od letos tudi orad. Irena Fonda je za Delo povedala: »Pristan obljubljajo že 12 let. Prenova nam bo precej olajšala pretovor rib, ribje hrane in školjk. V vseh podjetjih skupaj je najmanj 50 zaposlenih. Poleg tega bo bolje poskrbljeno za približno 2000 turistov, ki se na leto pridejo ogledat našo ribogojnico.«
Da so sedanji pomoli neprimerni, da morajo ob visokih plimah ribogojci in školjkarji stopati v morje, ob oseki pa s čolni ne morejo do pomolov in da privezi plovil tam niso varni, pravi tudi Karmen Pines.
Pomole bodo zato dvignili za približno meter, sto metrov obale pa obdali s kamnom. Pomoli bodo na stebrih, kar bo olajšalo kroženje vode in preprečevalo kopičenje mulja v pristanišču. Na kopnem je predvidenih šest manjših jeklenih in z lesom obdanih pokritih skladišč s skladiščnimi površinami na prostem. Umaknjena bodo od ceste in ozelenjena, urediti bo mogoče prehod za pešce in kolesarje in parkirišča za zaposlene in dostavo. V posebnem objektu bo prostor za veterinarsko inšpekcijo, načrtujejo tudi manjšo čistilno napravo, ki je zdaj ni, odplake (tudi iz bližnje restavracije in hiše) pa se zbirajo v greznici. Pinesova pravi, da bodo iz drugega projekta in drugega finančnega vira uredili ekološki otok in iz Seče napeljali nov vodovod. Območje bo upravljalo Okolje Piran kot v piranskem in strunjanskem ribiškem pristanišču.
Bodo pospešili birokratske priprave?
Kot je povedala Pinesova, si zdaj želijo v najkrajšem možnem času pridobiti vsa soglasja in gradbeno dovoljenje. Najpozneje novembra pa bi radi z javnim razpisom izbrali izvajalca del. Večino gradbenih del bi namreč radi izpeljali pred prihodnjim poletjem.
3,5
milijona evrov bi po oceni piranske občine stala celovita ureditev Jernejevega kanala
milijona evrov bi po oceni piranske občine stala celovita ureditev Jernejevega kanala
Svetniki so se odločili tudi za ustanovitev devetčlanskega odbora, ki bi sodeloval pri pripravi dokumentacije in nadzoru gradnje, in da se hkrati z urejanjem pristanišča začne postopek pridobivanja dokumentacije za urejanje celotnega območja Jernejevega kanala. To pomeni predvsem gradnjo primernejše ceste, kanalizacije in po vsej verjetnosti tudi lesenega mostovža za pešce in dostopanje do plovil, če bodo ta v kanalu ostala.
Kanal sv. Jerneja (Jernejev kanal). Seča, 12. junij 2019 Foto Leon Vidic/delo
Minister za okolje Simon Zajc je na začetku aprila dejal, da so se z občino dogovorili, da bo v pol leta pripravila finančno konstrukcijo urejanja kanala in oddala vlogo za vodno dovoljenje. Če občina tega ne bo storila, bo ministrstvo iz kanala odsranilo vsa plovila, tako da ga ne bo ga treba poglabljati ali kako drugače urejati.
Bruno Kuzmin iz kabineta piranskega župana Đenia Zadkoviča pravi, da bi za ureditev Jernejevega kanala potrebovali 3,5 milijona evrov. Kje in kako bi denar dobili, ni znano, od finančne konstrukcije pa je odvisno, kdaj bo občina spet zaprosila za vodno dovoljenje. Občina sama nima dovolj denarja za posege. »Gradbeno dovoljenje in začetek prenove ribiškega pristanišča sta prvi pogoj za ureditev celotnega kanala, ne pa dokončno jamstvo. Ureditev je odvisna od številnih deležnikov, zato je težko govoriti o časovnih okvirih,« je dejal Kuzmin.
