Pristojnosti se s CSD selijo na sodišča
Družinski zakonik: Od danes bodo vsi ukrepi za varstvo otrokove koristi povsem v rokah sodnikov
Odpri galerijo
Sodišča so imela dve leti časa, da se pripravijo na nove pristojnosti, ki jim jih je dal družinski zakonik. Foto Dejan Javornik
Ljubljana – Z današnjim dnem so, po družinskem zakoniku, okrožna sodišča dobila pristojnosti za odločanje v veliki večini zadev na družinskopravnem področju. Oblikovalci zakona so prepričani, da gre za velik korak naprej pri varovanju koristi otroka, se pa utegne v praksi pokazati še kar nekaj ovir.
Po novem se na sodišča prenaša odločanje o ukrepih za varstvo otrokove koristi, o posvojitvah, postavitvah pod skrbništvo, namestitvah v rejništvo ali zavod, družinski zakonik pa prinaša tudi vrsto novih institutov, ki jih slovenski sistem družinskega prava doslej ni priznal, kot sta, na primer, podelitev starševske skrbi sorodniku in ukrep omejitve starševske skrbi.
»Sprememba bo za državljane zelo dobrodošla. V preteklosti smo bili pogosto priča kritikam, da vedno isti organ, to je center za socialno delo, najprej svetuje staršem, vodi postopek, potem pa še odloča. Pomembno je, da se večplastna funkcija CSD razdrobi in da CSD še naprej opravlja svetovanje in podporo družini, sodišče pa odloča,« je prepričan višji sodnik mag. Matej Čujovič, ki poudarja, da postavlja zakonik otrokovo korist kot načelo na prvo mesto.
Sodišča so imela dve leti čas za pripravo na prenos pristojnosti. Zagotavljajo, da so se kadrovsko okrepila, poskrbela za dodatna izobraževanja zaposlenih, ustanovili so implementacijsko skupino. Opozarjajo pa, da je še nekaj zadev, ki niso odvisne od dela in volje sodišča, se pa utegnejo pokazati kot precej problematične.
CSD bodo morali urediti tudi delo zunaj uradnih ur. Potrebovali bi tudi dovolj specializiranih izvršiteljev, posebej strokovno usposobljenih za prisilne izvršbe, v katerih so vključeni otroci, saj so to zanje grozljive izkušnje in je zato nujno, da imajo ljudje, ki jih izvajajo, ustrezno znanje za varovanje njihovih interesov, da se prizadetost ublaži.
Sodišča naj bi starše, proti katerim se izreče ukrep, napotila v brezplačne terapevtske programe za izboljšanje starševskih kapacitet, ki naj bi jih vodili CSD.
Za to, da bodo lahko sodišča določila zakonika spravila v življenje, je bila potrebna sprememba zakona o nepravdnem postopku. Odslej se bodo vse družinske zadeve, vključno z razvezo zakonske zveze, obravnavale po tem postopku, ki je bolj prožen od pravdnega. Pri nepravdnem, na primer, ni treba postaviti tožbenega zahtevka, temveč zadošča, da se opiše razmerje oziroma stanje, o katerem naj odloči sodišče. Nepravdni postopek lahko sodišče začne tudi po uradni dolžnosti, ko bo to terjala korist otroka. Prav tako daje sodniku večja preiskovalna pooblastila in predvideva, da je lahko vključenih več udeležencev, ki bi bili z ukrepom prizadeti.
Ena od bojazni, ki jo je bilo slišati že ob sprejemanju zakonika, je, da bi se utegnilo s selitvijo pristojnosti na sodišča še podaljšati trajanje vseh zadev. »Zelo nehvaležno bi bilo napovedati, kaj bo to pomenilo v časovnem smislu. Ne vem, kaj se bo pokazalo. Zakon pa omogoča tudi izdajo začasne odredbe v primerih, ko je otrok ogrožen, in ta se praviloma izda takoj, v akutnih primerih pa sme CSD izvesti dejanje nujnega odvzema otroka in ga namestiti v krizni center ter sodišču v 12 urah predlagati izdajo začasne odredbe. Zakonodajalec je mislil na to, da bodo otroci zaščiteni, koliko časa bodo mleli mlini, je odvisno od rokov, dogodkov ne moremo prehitevati,« razmišlja Matej Čujovič.
Na vseh 11 okrožnih sodiščih v državi bodo vzpostavili dežurno službo, za ažurno komunikacijo s centri za socialno delo pa so vzpostavili varno elektronsko pot.
Že vrsto let opozarjajo na veliko pomanjkanje izvedencev, zlasti klinične psihologije, zaradi česar se postopki, pri katerih jih morajo angažirati, lahko po nepotrebnem podaljšajo za več mesecev. Po mnenju Mateja Čujoviča bi glede na število postopkov zdaj potrebovali še vsaj deset dodatnih izvedencev klinične psihologije: »Delno bo pomagala nova zakonodaja, ker ne bo treba postaviti izvedenca v vsakem postopku.
V tistih, kjer ne bo predlagatelj CSD, bo mnenje CSD lahko nadomestilo mnenje izvedenca. Na sodiščih bomo morali raziskati, ali je treba v posameznih vrstah zadev, kjer smo doslej postavljali izvedenca, to res storiti. Ali gre res za strokovno vprašanje, za katero je potrebna pomoč izvedenca. Na dolgi rok pa bo nujno nekaj ukreniti za povečanje njihovega števila.«
Kakšen bo dodaten pripad na sodišča, ni mogoče oceniti – znano je, koliko je rejništev, posvojitev, odvzemov in namestitev, težko pa je predvideti, kaj bo z novimi instituti. »Predvidevam, da bo največ nadzorov starševske skrbi, ki je najblažji ukrep,« meni višji sodnik.
Po novem se na sodišča prenaša odločanje o ukrepih za varstvo otrokove koristi, o posvojitvah, postavitvah pod skrbništvo, namestitvah v rejništvo ali zavod, družinski zakonik pa prinaša tudi vrsto novih institutov, ki jih slovenski sistem družinskega prava doslej ni priznal, kot sta, na primer, podelitev starševske skrbi sorodniku in ukrep omejitve starševske skrbi.
»Sprememba bo za državljane zelo dobrodošla. V preteklosti smo bili pogosto priča kritikam, da vedno isti organ, to je center za socialno delo, najprej svetuje staršem, vodi postopek, potem pa še odloča. Pomembno je, da se večplastna funkcija CSD razdrobi in da CSD še naprej opravlja svetovanje in podporo družini, sodišče pa odloča,« je prepričan višji sodnik mag. Matej Čujovič, ki poudarja, da postavlja zakonik otrokovo korist kot načelo na prvo mesto.
Matej Čujovič meni, da bi glede na število postopkov potrebovali še vsaj deset dodatnih izvedencev klinične psihologije.
Sodišča so imela dve leti čas za pripravo na prenos pristojnosti. Zagotavljajo, da so se kadrovsko okrepila, poskrbela za dodatna izobraževanja zaposlenih, ustanovili so implementacijsko skupino. Opozarjajo pa, da je še nekaj zadev, ki niso odvisne od dela in volje sodišča, se pa utegnejo pokazati kot precej problematične.
CSD bodo morali urediti tudi delo zunaj uradnih ur. Potrebovali bi tudi dovolj specializiranih izvršiteljev, posebej strokovno usposobljenih za prisilne izvršbe, v katerih so vključeni otroci, saj so to zanje grozljive izkušnje in je zato nujno, da imajo ljudje, ki jih izvajajo, ustrezno znanje za varovanje njihovih interesov, da se prizadetost ublaži.
Sodišča naj bi starše, proti katerim se izreče ukrep, napotila v brezplačne terapevtske programe za izboljšanje starševskih kapacitet, ki naj bi jih vodili CSD.
Po novih pravilih
Za to, da bodo lahko sodišča določila zakonika spravila v življenje, je bila potrebna sprememba zakona o nepravdnem postopku. Odslej se bodo vse družinske zadeve, vključno z razvezo zakonske zveze, obravnavale po tem postopku, ki je bolj prožen od pravdnega. Pri nepravdnem, na primer, ni treba postaviti tožbenega zahtevka, temveč zadošča, da se opiše razmerje oziroma stanje, o katerem naj odloči sodišče. Nepravdni postopek lahko sodišče začne tudi po uradni dolžnosti, ko bo to terjala korist otroka. Prav tako daje sodniku večja preiskovalna pooblastila in predvideva, da je lahko vključenih več udeležencev, ki bi bili z ukrepom prizadeti.
Ena od bojazni, ki jo je bilo slišati že ob sprejemanju zakonika, je, da bi se utegnilo s selitvijo pristojnosti na sodišča še podaljšati trajanje vseh zadev. »Zelo nehvaležno bi bilo napovedati, kaj bo to pomenilo v časovnem smislu. Ne vem, kaj se bo pokazalo. Zakon pa omogoča tudi izdajo začasne odredbe v primerih, ko je otrok ogrožen, in ta se praviloma izda takoj, v akutnih primerih pa sme CSD izvesti dejanje nujnega odvzema otroka in ga namestiti v krizni center ter sodišču v 12 urah predlagati izdajo začasne odredbe. Zakonodajalec je mislil na to, da bodo otroci zaščiteni, koliko časa bodo mleli mlini, je odvisno od rokov, dogodkov ne moremo prehitevati,« razmišlja Matej Čujovič.
Na vseh 11 okrožnih sodiščih v državi bodo vzpostavili dežurno službo, za ažurno komunikacijo s centri za socialno delo pa so vzpostavili varno elektronsko pot.
Že vrsto let opozarjajo na veliko pomanjkanje izvedencev, zlasti klinične psihologije, zaradi česar se postopki, pri katerih jih morajo angažirati, lahko po nepotrebnem podaljšajo za več mesecev. Po mnenju Mateja Čujoviča bi glede na število postopkov zdaj potrebovali še vsaj deset dodatnih izvedencev klinične psihologije: »Delno bo pomagala nova zakonodaja, ker ne bo treba postaviti izvedenca v vsakem postopku.
V tistih, kjer ne bo predlagatelj CSD, bo mnenje CSD lahko nadomestilo mnenje izvedenca. Na sodiščih bomo morali raziskati, ali je treba v posameznih vrstah zadev, kjer smo doslej postavljali izvedenca, to res storiti. Ali gre res za strokovno vprašanje, za katero je potrebna pomoč izvedenca. Na dolgi rok pa bo nujno nekaj ukreniti za povečanje njihovega števila.«
Kakšen bo dodaten pripad na sodišča, ni mogoče oceniti – znano je, koliko je rejništev, posvojitev, odvzemov in namestitev, težko pa je predvideti, kaj bo z novimi instituti. »Predvidevam, da bo največ nadzorov starševske skrbi, ki je najblažji ukrep,« meni višji sodnik.
