Priznanja lastnikom za kakovostne prenove v letu 2018
Šola prenove letos prvič podelila priznanja lastnikom za kakovostno izvedene prenove v lanskem letu.
Odpri galerijo
»Pr' Govedarjo« v Podkorenu. Foto Arhiv Šole Prenove
Slavica Peternelj za prenovo Vrbanove domačije v Brodeh v Poljanski dolini, Martina Gregori za prenovo notranjosti stavbe Pr' Govedarjo v Podkorenu ter Stanka in Stanko Novinc za prenovo železolivarske delavnice na Dvoru pri Žužemberku so po mnenju ocenjevalne komisije Šole prenove lastniki objektov, ki so vredni posebne pozornosti in priznanja.
Obnova Vrbanove domačije je bila zahtevna in dolgotrajna, njena posebnost pa je, je poudarila komisija, ohranjen hišni inventar: »Ohranjeni so leseni stropi, črna kuhinja ter velika krušna peč. Vrbanova domačija je z obnovljeno kaščo in kozolcem primer, kako se lahko podedovana stavbna dediščina, že skoraj obsojena na propad, ponovno razcveti in postane dom za prihodnost novim rodovom.«
V stavbi Pr' Govedarjo lastnice Martine Gregori, za katero so značilni kakovostna gradnja, redno vzdrževanje in pred več stoletji premišljeno izbrano zemljišče, je zadnja prenova razkrila še dodatne posebnosti, ugotavlja komisija: »Na stenah notranjih prostorov so odkrili dobro ohranjene šablonske poslikave in se odločili, da jih restavrirajo. V sobah prevladuje restavrirano pohištvo, ki se medeno sveti na pisanem ozadju sten. Dopolnjujejo ga sodobno oblikovani kosi opreme, med njimi tudi dovršeno oblikovane tekstilije oblikovalke Almire Sadar. Martini Gregori je s sodelavci v prenovi uspelo ohraniti pomembne podrobnosti kulture bivanja, razvite v gorenjski pokrajini, in jih razviti v sodobno kulturno izkušnjo za obiskovalce, ki prihajajo z vsega sveta.«
Železolivarska delavnica na Dvoru pri Žužemberku, ki je bila dolgo zapuščena livarna ob tamkajšnjem starem plavžu, je doživela prerod z novima lastnikoma, zakoncema Novinc. Komisija je o obnovi zapisala: »V prenovi so novi lastniki ohranili originalno stavbno maso, zidove in ostrešje, avtentičen in v lastni hiši proizveden je celo del kritine iz večno obstojnih železnih strešnikov. Muzej z 'živo' prezentacijo izvorne dejavnosti je primer zavedanja o pomenu dediščine, njenega ohranjanja in prenosa znanj prihodnjim rodovom.«
Komisija, ki so jo sestavljali Živa Deu, Anja Planišček in Mateja Kavčič, je od 50 objektov kulturne dediščine, kolikor so jih predlagali, v ožji izbor uvrstila 17 kakovostno obnovljenih, ki jih predstavljajo tudi v monografjii Prenove, zgodbe o hišah. »V resnici si priznanja za kakovostno obnovo zasluži vseh 50 objektov kulturne dediščine, obnovljenih v preteklem letu,« pravi Mateja Hafner Dolenc.
Železolivarska delavnica Dvor pri Žužemberku. Foto Arhiv Šole Prenove
Obnova Vrbanove domačije je bila zahtevna in dolgotrajna, njena posebnost pa je, je poudarila komisija, ohranjen hišni inventar: »Ohranjeni so leseni stropi, črna kuhinja ter velika krušna peč. Vrbanova domačija je z obnovljeno kaščo in kozolcem primer, kako se lahko podedovana stavbna dediščina, že skoraj obsojena na propad, ponovno razcveti in postane dom za prihodnost novim rodovom.«
V stavbi Pr' Govedarjo lastnice Martine Gregori, za katero so značilni kakovostna gradnja, redno vzdrževanje in pred več stoletji premišljeno izbrano zemljišče, je zadnja prenova razkrila še dodatne posebnosti, ugotavlja komisija: »Na stenah notranjih prostorov so odkrili dobro ohranjene šablonske poslikave in se odločili, da jih restavrirajo. V sobah prevladuje restavrirano pohištvo, ki se medeno sveti na pisanem ozadju sten. Dopolnjujejo ga sodobno oblikovani kosi opreme, med njimi tudi dovršeno oblikovane tekstilije oblikovalke Almire Sadar. Martini Gregori je s sodelavci v prenovi uspelo ohraniti pomembne podrobnosti kulture bivanja, razvite v gorenjski pokrajini, in jih razviti v sodobno kulturno izkušnjo za obiskovalce, ki prihajajo z vsega sveta.«
Vrbanova domačija v Brodeh v Poljanski dolini. Foto Arhiv Šole Prenove
Železolivarska delavnica na Dvoru pri Žužemberku, ki je bila dolgo zapuščena livarna ob tamkajšnjem starem plavžu, je doživela prerod z novima lastnikoma, zakoncema Novinc. Komisija je o obnovi zapisala: »V prenovi so novi lastniki ohranili originalno stavbno maso, zidove in ostrešje, avtentičen in v lastni hiši proizveden je celo del kritine iz večno obstojnih železnih strešnikov. Muzej z 'živo' prezentacijo izvorne dejavnosti je primer zavedanja o pomenu dediščine, njenega ohranjanja in prenosa znanj prihodnjim rodovom.«
Komisija, ki so jo sestavljali Živa Deu, Anja Planišček in Mateja Kavčič, je od 50 objektov kulturne dediščine, kolikor so jih predlagali, v ožji izbor uvrstila 17 kakovostno obnovljenih, ki jih predstavljajo tudi v monografjii Prenove, zgodbe o hišah. »V resnici si priznanja za kakovostno obnovo zasluži vseh 50 objektov kulturne dediščine, obnovljenih v preteklem letu,« pravi Mateja Hafner Dolenc.
